Izobraževanje prihodnosti: Kako šole spodbujajo trajnost in občutek odgovornosti

Izobraževanje prihodnosti: Kako šole spodbujajo trajnost in občutek odgovornosti

Vse večji pomen trajnosti v izobraževanju in družbi postaja v teh dneh vse bolj očiten. Izraz se pogosto povezuje s prijaznostjo do okolja, vendar gre daleč dlje. Vključuje tudi dolgoročno razmišljanje, socialno pravičnost in globalno odgovornost, kot npr blog.uni-regensburg.de poročali. Za oblikovanje trajnostne prihodnosti bodoče generacije potrebujejo pomembne veščine, vključno z empatijo, sposobnostjo reševanja konfliktov in sposobnostjo prepričljivega zastopanja stališč.

Šole igrajo ključno vlogo pri spodbujanju teh veščin. V tem kontekstu je treba razumeti koncept »Izobraževanje za trajnostni razvoj« (ESD), ki je globalna pobuda Združenih narodov. V tej akciji sodeluje že 70 držav. Glavni cilj ESD je študentom omogočiti, da aktivno in samostojno oblikujejo svojo prihodnost.

Vloga poučevanja tujih jezikov

O pomenu poučevanja tujih jezikov pri ITR smo razpravljali v epizodi podcasta “Gasthörer”, v kateri je svoje besedo povedala dr. Carola Surkamp, ​​​​profesorica didaktike tujih jezikov. To pojasnjuje, da poučevanje jezikov ne bi smelo spodbujati samo znanja jezika, ampak tudi razvoj medkulturnih in socialnih veščin. To pomeni, da morajo učni načrti vse bolj vključevati elemente, ki učencem pomagajo razumeti zapletenost globalnih izzivov.

Literatura poudarja, da bi moralo biti medkulturno poučevanje tujih jezikov usmerjeno tudi v izostritev razumevanja različnih perspektiv. Kot opisuje Bredella (1999) v svojem delu »Cilji medkulturnega poučevanja tujih jezikov«, cilj ni le usvajanje jezika, temveč tudi spodbujanje odprtega in k znanju spodbujajočega učnega ozračja.

Pobude in perspektive

Nemška komisija za Unesco je sprožila številne pobude za aktivno promocijo ITR. Njihov dokument »Agenda Education 2030« orisuje okvir za ukrepanje izobraževalnih institucij za podporo dolgoročnim ciljem ITR. Ti cilji vključujejo izboljšanje spretnosti tako učiteljev kot učencev. Publikacije in študije, kot sta Hellberg-Rode in Schrüfer (2016), kažejo na pomen spretnosti učiteljev v kontekstu ITR, da bi učencem zagotovili dobro utemeljeno izobraževanje.

Povezava med jezikom, kulturo in trajnostjo je dinamičen proces, ki ga je treba nenehno razvijati. Izzivi, s katerimi se sooča globalna družba, zahtevajo interdisciplinarni pristop, ki bi ga bilo treba vključiti v usposabljanje že v zgodnji fazi. Na ta način lahko prihodnje generacije pridobijo ne le jezikovne spretnosti, ampak tudi aktivno prispevajo k trajnostni prihodnosti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da lahko poučevanje tujih jezikov pomembno prispeva k izobraževanju za trajnostni razvoj. To je v skladu s priporočili konference ministrov za izobraževanje in kulturo, ki poudarjajo pomen trajnostnega izobraževanja ne le na okoljskem področju, ampak tudi v socialnem in kulturnem pogledu, kot je razvidno iz dokumenta KMK: kmk.org.