80 let po drugi svetovni vojni: temne sence nacistične arhitekture!

80 let po drugi svetovni vojni: temne sence nacistične arhitekture!

Urbanistično načrtovanje v času nacizma predstavlja zapleteno in pogosto temno dediščino, ki jo zdaj podrobneje preučujemo z objavo knjige »Urbano načrtovanje v nacionalsocializmu. Napad, zmagoslavje, teror v evropskem kontekstu 1933-1945«. Publikacija je predstavljena danes ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in kot zaključek 25-letnega raziskovalnega projekta na TU Berlin. Glavno je bilo vodstvo Prof. dr. Harald Bodenschatz, ki je do leta 2011 vodil Oddelek za načrtovanje in arhitekturno sociologijo, zdaj pa je izredni profesor na Centru za metropolitanske študije na TU Berlin.

Publikacija vidi urbano oblikovanje ne le kot arhitekturno disciplino, ampak tudi kot politični instrument, ki je bil uporabljen za reprezentacijo, izključevanje in bojevanje. Teme v knjigi so reprezentativne zgradbe, stanovanjska gradnja, prenova starega mesta in vojaška infrastruktura. Ti vidiki so obravnavani kot del interdisciplinarnega raziskovalnega projekta, ki združuje strokovno znanje iz različnih disciplin, kot so arhitektura, sociologija načrtovanja in politologija. S prispevki avtorjev iz Čila, Nemčije in Italije je primerjan urbani razvoj v več evropskih diktaturah, med drugim Mussolinijev režim v Italiji in Stalinov režim v Sovjetski zvezi.

Vpogled v raziskave

Knjiga postavlja tudi urbani razvoj nacionalsocialistov v kontekst takratnih avtoritarnih režimov. Publikacija poudarja, da je nacistični urbanizem deloval kot izraz moči in kot orodje zatiranja. Avtorji se osredotočajo predvsem na vpliv nacionalsocialistične arhitekture na urbane prostore in njeno funkcijo platforme za ideologijo in propagando. Na primer, za gradnjo koncentracijskih taborišč in drugih zgradb je bilo treba uporabiti prisilno delo, kar dodatno ponazarja brutalne metode režima.

V publikaciji so posebej omenjeni gigantomanski gradbeni projekti, kot je »Halle of the People« v Berlinu in načrtovana transformativna mesta, kot so München, Nürnberg in Linz. Takšni gradbeni projekti niso bili namenjeni le utelešenju zahtev Tretjega rajha po oblasti, ampak tudi simboliziranju višjega statusa arijske rase. Nacistična arhitektura in urbanistično načrtovanje nista bila omejena na Nemčijo, temveč sta vključevala tudi ozemlja, ki jih je okupirala Nemčija.

Arhitekturne priče

Arhitektura od leta 1933 do 1945 je bila pod močnim vplivom sloga, ki je združeval prvine neoklasicizma in modernih trendov. Velik je bil vpliv Alberta Speerja, ki je postal »arhitekt zvezde tretjega rajha«. Kot opisuje Wikipedia, so bili načrtovani številni gradbeni projekti z monumentalnostjo in kultno-sakralno uprizoritvijo, ki pa so številni ostali nedokončani ali pa so bili med vojno onemogočeni.

Cena naročnine za novo delo je 98 evrov do 7. avgusta 2025, nato pa bo cena povišana na 128 evrov, kar odraža veliko povpraševanje po tem pomembnem in obsežnem delu o nacistični arhitekturi in urbanizmu. Na voljo je tudi v angleški izdaji, da doseže širše občinstvo. S 624 stranmi in 700 ilustracijami je knjiga pomemben vir za znanstvenike in zainteresirane strani.

Predstavitev knjige bo danes zvečer ob 18. uri. v muzeju Bauhaus Weimar in je brezplačen. Uredniki na tem mestu ne bodo le predstavili osrednjih raziskovalnih rezultatov, temveč tudi razpravljali o pomembnosti teme, ki je glede na zgodovinske razsežnosti in družbeno aktualnost še vedno zelo aktualna.