Demokracija pod pritiskom: lažne informacije ogrožajo kohezijo!

Demokracija pod pritiskom: lažne informacije ogrožajo kohezijo!

Politično razpoloženje v Nemčiji se sooča z globokimi spremembami. Aktualna študija Svobodne univerze v Berlinu z naslovom "Polarizacija kljub stabilnosti. Volivci v Nemčiji in njihov pogled na demokracijo, medije, vprašanja in stranke v luči študij CNEP 2017, 2021, 2024" analizira dogajanje pred zveznimi volitvami leta 2025. Študija temelji na obsežnih raziskavah prebivalstva o volitvah 2017, 2021 in evropskih volitvah 2024 ter kaže resne premike, zlasti v medijskem kontekstu. Prof. dr. Thorsten Faas, ki vodi študijo, poudarja, da sprememba v strankarski in medijski krajini vodi v spreminjajoče se percepcije in polarizacijo. Medtem ko se splošni gospodarski položaj vse bolj dojema kot negativen, ljudje ocenjujejo svoj individualni ekonomski položaj kot stabilen in na splošno pozitiven. Ti rezultati so v skladu z opažanjem, da imajo privrženci AfD skeptičen odnos do funkcionalnosti demokracije in da obstajajo jasne razlike v dojemanju, zlasti med mladimi z nizko stopnjo izobrazbe.

Podpora medijem je v tem kontekstu še posebej pomembna. TikTok, platforma, ki je bila leta 2017 večinoma neznana, je zdaj pridobila vse večji vpliv. Hkrati je bilo januarja 2024 ustanovljeno zavezništvo Sahra Wagenknecht (BSW), ki ponazarja dramatične spremembe v strankarskem sistemu in poudarja potrebo po soočanju s temi novimi okoliščinami. Študija kaže, da temeljni vidiki liberalne demokracije, kot so svobodne volitve in mediji, uživajo močno podporo, medtem ko so specifične percepcije in pogledi močno polarizirani. Končno poročilo raziskave je na voljo na spletu in zagotavlja globlji vpogled v metode in zaključke.

Dezinformacije in njihove nevarnosti

Druga analiza fundacije Bertelsmann ugotavlja, da 84 odstotkov ljudi v Nemčiji dojema namerno širjenje lažnih informacij na internetu kot resen problem. Več kot 81 odstotkov vprašanih vidi dezinformacije kot resno grožnjo demokraciji in družbeni koheziji. Ta dejstva poudarjajo preplah, ki ga je izrazila Daniela Schwarzer, članica uprave fundacije, ki poudarja, da nevarnosti lažnih informacij ne le ogrožajo volilni proces, ampak tudi močno rušijo zaupanje v politiko, stranke in medije. Več kot 54 odstotkov anketiranih meni, da se problemu dezinformacij posveča premalo pozornosti.

Poleg tega jih več kot 90 odstotkov meni, da želijo širilci dezinformacij posebej vplivati ​​na mnenja ljudi. Tesne povezave med dezinformacijami in kontroverznimi vprašanji, kot so priseljevanje, zdravje, vojne in podnebne spremembe, kažejo na izzive, s katerimi se sooča družba. Glede na te okoliščine je nujno razviti strategije za boj proti lažnim novicam in izboljšati medijsko pismenost.

Vloga socialnih medijev

Družbeni mediji, ki so postali priljubljeni na prelomu tisočletja, igrajo v tej dinamični pokrajini ambivalentno vlogo. Po mnenju Zvezne agencije za državljansko izobraževanje socialni mediji ljudem omogočajo povezovanje in lažjo izmenjavo informacij, lahko pa tudi prispevajo k razdrobljenosti javnosti. Kritiki opozarjajo, da politična udeležba prek družbenih medijev pogosto nima želenega vpliva na družbo in da razdrobljena informacijska krajina ogroža kohezijo.

Vpliv družbenih medijev je pomemben. V zvezni volilni kampanji leta 2021 je 50 odstotkov volivcev, ki so volili prvič, povedalo, da so informacije večinoma dobili prek družbenih medijev. Hkrati se zdi, da dostop do informacij prek družbenih medijev ne vodi vedno k večji politični izobrazbi. To vodi do zapletenega medsebojnega vpliva med uporabo medijev, političnim znanjem in odnosom posameznikov. Izzivi so v ugotavljanju, kako družbeni mediji oblikujejo dojemanje vprašanj in kateri ukrepi so potrebni za spodbujanje informirane in angažirane javnosti. To ravnovesje med priložnostmi in tveganji postaja vse bolj pomembno v kontekstu današnjih političnih razprav.