Horgoš prejema priznano štipendijo za trajnostno trgovinsko politiko

Horgoš prejema priznano štipendijo za trajnostno trgovinsko politiko

10. marca 2025 je prof. dr. Daniel Horgos iz BSP Business & Law School podelil štipendijo Stifterverband CRoSS Fellowship. Horgoš, ki je profesor ekonomije, je žirijo navdušil z raziskovalno nalogo »Mednarodna trgovinska politika in trajnostni razvoj«. Skupaj je prispelo več kot 80 prispevkov profesorjev in mladih znanstvenikov, vendar so le redki zmagali.

S to štipendijo Stifterverband vsako leto počasti izjemne raziskovalne projekte, ki prispevajo k politični in družbeni razpravi. Posebej pomembno je spodbujati posredovanje rezultatov raziskav strokovnjakom iz politike, gospodarstva in družbe. Horgosovo delo bo zato pritegnilo pozornost ne le v znanstvenih krogih, temveč tudi med odločevalci, ki jih zanima uresničevanje trajnostnega razvoja.

Raziskave trgovinske politike in trajnostnega razvoja

Horgošev raziskovalni projekt analizira vpliv mednarodne trgovinske politike na doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN (SDGs). Poudarek je na preferencialnih in regionalnih trgovinskih sporazumih, ki lahko spodbujajo trajnostni razvoj s ciljno usmerjeno zasnovo pogodb in učinki prelivanja. Ti pristopi so še posebej pomembni v času, ko se o trgovini pogosto razpravlja kot o sredstvu za izboljšanje svetovne blaginje.

Študija se sprašuje tudi, v kolikšni meri lahko mednarodna trgovinska politika, zlasti prek tako imenovanih trgovinskih klubov, prispeva k doseganju teh ciljev. V gospodarstvu prosta trgovina velja za koristno za splošno blaginjo, vendar je veliko držav ujetih v protekcionizem. Interesne skupine, kot so delodajalci in sindikati, vplivajo na vlade, da uvedejo protekcionistične ukrepe, zaradi česar je svetovna trgovina veliko težja. To je znano kot dilema trgovskega zapornika, kjer države pogosto poskušajo pridobiti prednost z lastnimi protekcionističnimi ukrepi.

Protekcionizem in vloga STO

Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ki je bila ustanovljena leta 1995, želi zmanjšati protekcionistične ukrepe in preprečiti neenako obravnavo med državami. Glede na bpb Vendar se STO sooča z izzivi, saj regionalni sporazumi o prosti trgovini postajajo vse pomembnejši in lahko spodbujajo diskriminatorne trgovinske prakse. Upad liberalne trgovinske politike, zlasti po prvi svetovni vojni in zaradi Smoot-Hawleyjevega zakona iz leta 1930, je težavo še poslabšal.

V WTO je včlanjenih 164 držav, najnovejša članica pa je Afganistan. Načela nediskriminacije, vzajemnosti in transparentnosti so osrednji elementi, ki bi morali urejati mednarodno trgovino. Vendar številne države pogosto ne morejo zagotoviti sredstev za aktivno sodelovanje v pogajanjih in procesih reševanja sporov, zaradi česar so lahko revnejše države v slabšem položaju.

V kontekstu mednarodne trgovinske politike so učinki prelivanja očitni tudi v predpisih, kot so sporazumi o gospodarskem partnerstvu (EPA) med EU in 79 državami AKP, ki odpirajo trge za evropske izdelke, a so hkrati ključni za preživetje malih kmetov v državah v razvoju. Ti sporazumi predstavljajo tanko črto za krmarjenje med pravično trgovinsko prakso in protekcionizmom.

Poslovno-pravna fakulteta BSP Danielu Horgosu čestita za to pomembno nagrado in mu želi veliko uspeha pri nadaljevanju raziskovalnega projekta in objavljanju rezultatov. Takšni projekti ne le spodbujajo znanost, ampak prispevajo tudi k nujno potrebni politični in družbeni razpravi, da bi omogočili trajnostni gospodarski razvoj.