Prihodnost znanosti o Zemlji: razkrite strategije za boj proti podnebnim spremembam!

Prihodnost znanosti o Zemlji: razkrite strategije za boj proti podnebnim spremembam!

4. aprila 2025 je krovna organizacija za geoznanosti (DVGeo) v Museum für Naturkunde Berlin predstavila pomembno belo knjigo, ki obravnava prihodnost geoznanosti. Pod naslovom »Future Research in Geosciences« se strateški dokument osredotoča na nujne globalne izzive, zlasti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zagotavljanje podnebju prijaznih virov energije in surovin. Za izdelavo dokumenta je bil zadolžen prof. Friedhelm von Blanckenburg s Svobodne univerze v Berlinu.

Bela knjiga obravnava tri osrednja vprašanja: nastanek Zemlje, drugih planetov in življenja, merjenje in simulacijo sprememb na Zemlji ter geoznanstvene rešitve in možnosti ukrepanja za trenutne izzive. Namen dokumenta je spodbuditi znanstveno skupnost k intenzivnejšemu sodelovanju in hkrati poudariti pomen posameznih disciplinarnih projektov za inovativnost.

Interdisciplinarni raziskovalni pristopi

Ključni vidik bele knjige je spodbujanje interdisciplinarnega skupnega raziskovanja. Ti raziskovalni pristopi so namenjeni razvoju celovitega razumevanja zemeljskih sistemov in raziskovanju kompleksnih odnosov, kot je odnos med silami zemeljske skorje in potresi. DVGeo se zavzema tudi za prenos znanja in organizira informativne dogodke ter nemško geoznanstveno olimpijado.

DVGeo, ustanovljen leta 2015 v Berlinu, je glas štirih velikih geoznanstvenih društev in zastopa okoli 10.000 geoznanstvenikov. Da bi se spopadli z izzivi podnebnih sprememb, so v dokumentu tudi izpostavljene predlagane rešitve za ublažitev podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek.

Poleg strategij, opisanih v beli knjigi, je Nemčija trenutno vključena v več pomembnih raziskovalnih projektov, ki podpirajo razumevanje potresne varnosti in geodinamičnih procesov. Posebej velja omeniti nemški seizmološki širokopasovni niz (DSEBRA), ki je del evropskega projekta AlpArray. To vključuje 100 mobilnih širokopasovnih postaj, ki jih je mogoče prilagodljivo uporabljati za pridobivanje znanja o procesih gradnje gora v Alpah.

Tehnološke inovacije v geoznanosti

DSEBRA omogoča Nemčiji dostop do gostih, dolgoročnih seizmoloških nizov, ki delujejo kot geoznanstveni teleskopi. Ta tehnologija je že doživela uspeh v Severni Ameriki in bo ključnega pomena za izboljšanje našega razumevanja potresov, vulkanske dejavnosti in konvekcije v plašču. AlpArray, ki velja za najgostejši seizmični niz na lestvici celotnega orogena, bo sestavljen iz približno 600 kopenskih postaj, ki bodo med seboj oddaljene 30 do 40 km.

Za podatke AlpArray se uporabljajo nove metode seizmičnega raziskovanja, kot je inverzija celotne valovne oblike. Ta projekt ne bo samo razširil znanja o globokih strukturah in dinamičnih procesih v gorskih pasovih, temveč bo zagotovil tudi platformo za razvoj inovativnih metod.

Glede na globalno podnebno krizo geoznanost ne potrebuje le ustvarjanja jasnega znanja, temveč tudi praktične rešitve, ki imajo vpliv onkraj državnih meja. Podnebne spremembe presegajo državne meje in zato zahtevajo interdisciplinarno mednarodno sodelovanje. Strokovnjaki se pogosto sprašujejo: "Zakaj vemo toliko in tako malo ukrepamo?" Ta "vrzel med znanjem in dejanji" poudarja potrebo po tesnejši povezavi raziskav in praktičnega izvajanja.

Politike mnogih držav so si zastavile cilj podnebno nevtralnega življenja in delovanja do sredine stoletja. To zahteva usklajene poti preobrazbe na vseh področjih družbe, zaradi česar so potrebne inovacije v inter- in transdisciplinarnih raziskavah ter testi v realnih laboratorijih. To je edini način za doseganje trajnostnega ukrepanja proti izzivom podnebnih sprememb.

Skratka, rezultati bele knjige in projektov, kot je DSEBRA, ne le utrjujejo temelje naših geoznanstvenih raziskav, temveč zagotavljajo tudi prepotrebne odgovore na pereča vprašanja našega časa. Dodatne informacije o geoznanstvenih dogodkih najdete na DVGeo, dem Geoinštitut Univerze Ruhr Bochum in to Nemški podnebni konzorcij.