Annalena Mayr: nagrada za prelomno raziskavo o pravicah beguncev

Annalena Mayr: nagrada za prelomno raziskavo o pravicah beguncev

Dr. Annalena Mayr je 23. maja 2025 prejela nagrado Društva za promocijo družbenopravnih raziskav za svojo izjemno disertacijo. V. odlično. Njeno delo nosi naslov "Humani obstoj beguncev. Med pravnim položajem in pravno realnostjo" in je bilo zagovarjano z odliko oktobra 2024. Prof. dr. Claudia Maria Hofmann je nadzorovala projekt, ki se intenzivno ukvarja s socialnimi pravicami beguncev v globalnem kontekstu.

Mayr se posebej posveča vplivom geopolitičnih kriz, vojn in podnebnih sprememb na realnost življenja beguncev. Njena disertacija preučuje tudi uporabo socialnih pravic kot sredstva za nadzor migracij. Raziskava razkriva dve ključni vrzeli: pomanjkanje diferenciranega upoštevanja socialnih pravic beguncev in pomanjkanje razprave o uveljavljanju teh pravic.

Raziskovalna metodologija in ugotovitve

Metoda, uporabljena v disertaciji, je tako pravna dogmatika kot pravna sociologija. Osrednji rezultat dela je identifikacija in sistematizacija pravice do fizičnega minimuma preživetja za begunce v mednarodnem, evropskem in nemškem pravu. Da bi osvetlil pravno realnost beguncev, je Mayr izvedel empirično študijo, ki temelji na intervjujih s pravnimi svetovalci.

Najpomembnejše ugotovitve disertacije so, da imajo begunci v mednarodnem kontekstu široke pravice, ki jih lahko uveljavljajo na nacionalnih sodiščih. Vendar se zakonita mobilizacija sooča s sistematičnimi ovirami, kot so pomanjkanje socialnega dela in negotove svetovalne strukture. Mayr opisuje svoj raziskovalni čas pri Viadrini kot pozitiven, kar vključuje tudi podporo katedre Claudie Marie Hofmann in Centra za podiplomski študij Viadrina (VCGS).

Kontekst azilnega prava v EU

V širšem kontekstu so pravice prosilcev za azil omejene v več državah članicah EU. Trenutna poročila kažejo, da je prizadetim pogosto onemogočen dostop do poštenih azilnih postopkov, humanega sprejema in ustrezne oskrbe. Zdi se, da načrtovane reforme azilne zakonodaje EU, ki so namenjene predvsem pospešitvi azilnih postopkov, ne rešujejo ustrezno obstoječih pritožb. Namesto tega se odmikajo od osnovnih načel človekovih pravic.

Ključni vidik reforme je uvedba pospešenih azilnih postopkov na zunanjih mejah EU, kjer bodo v prihodnje registrirani prispeli ljudje. Kritiki pa opozarjajo na nevarnost sistematičnega odvzema prostosti na podlagi prošnje za azil, ki je v nasprotju z načeli ženevske konvencije o beguncih. Te reforme vzbujajo tudi zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v tako imenovanih varnih tretjih državah in takšne prakse bi lahko vodile v verižne deportacije.

EU je sprejela novo azilno zakonodajo, ki med drugim vključuje registracijo prispelih ljudi in prenos ocen azila v tretje države, ki niso podpisale ženevske konvencije o beguncih. Organizacije za človekove pravice so ta razvoj ostro kritizirale kot ogrožajoče pravice že tako ranljivih skupin, zlasti družin in mladoletnikov brez spremstva.

Del reforme je tudi uvedba »mehanizma solidarnosti« za porazdelitev odgovornosti za sprejem beguncev. Države članice, ki ne bodo sodelovale, bodo soočene z denarnimi kaznimi. Zmanjšanja števila migrantov v Nemčijo pa v kratkem ni pričakovati, saj nova ureditev v praksi še ni v celoti zaživela. Medsebojno delovanje teh reform in izzivov, zlasti v zvezi z izvršljivostjo pravic beguncev, je zato treba še vedno kritično spremljati.

Dr. Mayr se je sam odločil, da bo po doktoratu opravil pravno pripravništvo na deželnem sodišču v Frankfurtu (Oder). Razmišlja o morebitni vrnitvi v akademsko sfero, da bi senzibilizirala bodoče strokovnjake in družbene akterje za pravice beguncev ter nadaljevala s preučevanjem perečih izzivov v tej praksi.

Na splošno je raziskava dr. Mayrja, kako pomembna je utemeljena pravna obravnava življenjskega položaja beguncev, še posebej v kontekstu spreminjanja migracijske zakonodaje v EU. Izzivi ostajajo tako pravne kot praktične narave ter zahtevajo stalno predanost znanosti in družbe.