Družba v fokusu: Raznolikost in konflikti na mediacijskem kongresu

Družba v fokusu: Raznolikost in konflikti na mediacijskem kongresu

Konferenca z naslovom »Show a stance?! Diversity discourses and conflict management« je potekala 28. marca 2025 v organizaciji magistrskega programa Mediacija in upravljanje konfliktov na Evropski univerzi Viadrina. Dogodek je potekal pod okriljem aktualnih družbenih izzivov, ki so v zadnjih letih vse bolj v ospredju. Med uvodnimi govorci so bili dr. Max Czollek, Kübra Gümüşay in dr. Thomas Lux, ki so vsi obravnavali pomembne teme družbene raznolikosti in kriznega upravljanja. Konferenco je vodil dekan Pravne fakultete prof. dr. Benjamin Lahusen.

Med uvodnimi govori je Czollek poudaril nujnost zaščite judovskega življenja v Nemčiji in se skliceval na resolucijo, ki so jo sprejele vladajoče stranke in CDU/CSU v nemškem bundestagu. Ta resolucija ob 9. novembru obravnava porast antisemitskih incidentov, ki so se zgodili po Hamasovem napadu na Izrael leta 2023. Czollek je poudaril, da antisemitizem ni nov pojav; bolje rečeno, njen izraz se je med letoma 2017 in 2021 že podvojil, kar je trend, ki je povezan z vstopom AfD v Bundestag leta 2017.

Kritična razmišljanja o antisemitizmu in družbi

Czollek je kritiziral splošno mnenje, da je antisemitizem zunanji problem. Povezovanje boja proti antisemitizmu s političnimi agendami, kot je razprava o zaostrovanju azilne zakonodaje, se je zdelo problematično. Posebej sta bili pozorni na izjavi Julie Klöckner in Olafa Scholza, ki sta antisemitizem povezala z migracijami. Po besedah ​​Czolleka proces soočanja z nemško zgodovino nasilja doslej ni uspel.

Na tej kritični točki je Kübra Gümüşay spregovoril o konceptih resničnih utopij in bistveni vlogi upanja v družbi. Njen govor je izpostavil povezavo med jezikom in oblastjo, kar lahko interpretiramo kot ključ do preseganja družbenih konfliktov. Dr. Thomas Lux je razpravo dopolnil s predstavitvijo svoje raziskave o soglasju in konfliktih, identificiral štiri področja neenakosti in razpravljal o sprožilnih točkah, ki krepijo vtis družbene delitve. Po dopoldanskem delu so potekale delavnice na temo različnosti v vsakdanji mediaciji.

Znanstvena razprava in družbene norme

Vzporedno s konferenco bo na univerzi potekal niz predavanj, ki bodo obravnavala razmerje med znanostjo in družbenimi izzivi. Teme vključujejo antisemitizem, rasizem, migracije in krizo legitimnosti liberalne demokracije. V tem kontekstu se razpravlja tudi o vlogi znanstvenikov: Ali se izognejo polarizacijam ali najdejo načine, kako te kompleksne teme opazovati nevtralno in objektivno? Ta vprašanja so še posebej pomembna v mediatizirani javnosti, za katero sta značilni polarizacija in moralizacija.

Številna predavanja, ki se odvijajo v sklopu tega sklopa predavanj, omogočajo praktično povezavo s teorijo. Na primer, prof. dr. Astrid Erll z Goethejeve univerze v Frankfurtu na Majni pojasnjuje, kaj pomeni kultura spomina, medtem ko dr. Mathias Becker z univerze v Cambridgeu dela na analizah antisemitizma, ki jih podpira AI. Takšni dogodki si prizadevajo najti ravnovesje med znanstvenim distanciranjem in političnim pozicioniranjem.

Zvezni kongres za medkulturno izobraževanje

Drug pomemben dogodek v kontekstu družbene raznolikosti je Zvezni kongres za medkulturno izobraževanje, na katerega se prijava izvaja preko zunanje spletne strani. Redna udeležba znaša 120 evrov, na voljo pa so znižane cene 60 evrov, ki veljajo za študente, pripravnike, samozaposlene kulturnike, prostovoljce, prejemnike transferjev in težje invalide. Zahtevano je dokazilo o uveljavljanju popusta.

Družbeni mediji in druge platforme so omogočile vnaprejšnje prejemanje informacij o strokovnih forumih za optimalno pripravo na sodelovanje. Kongres je idealna priložnost za izmenjavo idej z drugimi akterji kulturne krajine in pridobivanje novih pogledov na aktualne izzive.