Trgovinska politika v fokusu: ZDA, Kitajska in EU pred novo eskalacijo!
Strokovnjaki Inštituta Viadrina so 18. junija 2025 razpravljali o trgovinski politiki in izzivih med ZDA, Kitajsko in EU.

Trgovinska politika v fokusu: ZDA, Kitajska in EU pred novo eskalacijo!
Dogodek »Present Analysis at Lunchtime« na Inštitutu za evropske študije Viadrina (IFES) je potekal 18. junija 2025. Govorca v razpravi sta bila prof. dr. Jürgen Neyer in prof. dr. Sascha Münnich, medtem ko je bila dr. Sandra Priebus moderatorka. Tema pogovora je bila zaostrovanje trgovinske politike med ZDA, Kitajsko in EU. V tem kontekstu je potekala poglobljena razprava o izzivih mednarodne trgovine.
Osrednja tema je bila kritika protekcionističnih ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Münnich je dejal, da so ti ukrepi pogosto kritizirani enostransko, ne da bi dovolj osvetlili gospodarske okoliščine. Trdil je, da je protekcionizem lahko smiseln na določenih področjih gospodarstva. Trump sam je obljubil, da bo proizvodnjo vrnil na ameriški Srednji zahod, vendar je ta pritisk zapleten zaradi odpuščanja upravnega osebja, odgovornega za to gospodarsko preobrazbo.
Strukture in izzivi v mednarodni trgovini
Jürgen Neyer je v svoji predstavitvi izpostavil tri pomembne skupine prebivalstva v ZDA: prvič, dobro situirane akademike, drugič, dobro izobražene delavce, ki pa se soočajo s konkurenco iz držav, kot sta Indija in Pakistan, in tretjič, tako imenovane »working poor«, ki so ekonomsko prikrajšani in nimajo razumnega razloga, da bi izbrali liberalne pozicije. Po Neyerju prosta trgovina deluje le, če se kompenzirajo negativni učinki na te skupine.
Neyer je opozoril tudi na možen konflikt med gospodarskimi bloki, če Evropa ne bo sodelovala. Opozoril je, da se okoljska vprašanja in socialni standardi v sedanji razpravi vedno bolj umikajo. To bi lahko ogrozilo verodostojnost liberalizma, katerega velike pripovedi se bodo morda morale temeljito spremeniti.
Münnich je dodal, da je treba zagotoviti dobro organizirano razdelitev sredstev, ne da bi padli v nacionalizem. Po njegovem mnenju bi moral biti krovni cilj praznovanje kulturnih razlik in ohranjanje demokracije v prizadetih državah.
Teoretične osnove in zgodovinski konteksti
Razprava o mednarodnih trgovinskih odnosih temelji tudi na globokih teoretičnih spoznanjih, ki segajo v 18. stoletje. Različni dejavniki vodijo do realne nedostopnosti blaga, kar daje prednost mednarodni izmenjavi. Adam Smith in David Ricardo sta v 18. in 19. stoletju postavila temelje specializacije in mednarodne trgovine, ki so še danes pomembni. Ricardo je razvil koncept primerjalne stroškovne prednosti, ki je še vedno osnova mnogih gospodarskih odločitev.
Na trgovino med državami lahko vplivajo različni dejavniki, vključno z razlikami v razmerah tal, razpoložljivostjo surovin in dejavniki lokacije podjetja. V zgodovini je prihajalo do ponavljajočih se menjav med fazami proste trgovine in protekcionizma, pri čemer so imele institucije, kot sta WTO in GATT, pomembno vlogo pri liberalizaciji trgovine.
Čeprav prosta trgovina s seboj prinaša številne prednosti, kot sta konkurenca in dinamika inovacij, obstajajo tudi močni argumenti za protekcionizem, vključno z zaščito pred nelojalno konkurenco. Razprave o regulaciji in trgovinskih ovirah so zato ključne.
Predpisi in učinki znotraj WTO
Drugi vidik, ki sta ga obravnavala Münnich in Neyer, se nanaša na pravni okvir za poslovne prakse. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je od svoje ustanovitve leta 1995 zavezana zmanjševanju trgovinskih ovir in zagotavljanju, da države članice izpolnjujejo nekatere pravne zahteve. Zvišanje tarif je dovoljeno le pod določenimi pogoji, pri čemer člen XIX GATT dovoljuje zaščitne ukrepe proti uvozu, če znatno zvišanje povzroči resno škodo.
Poleg tega so kršitve mednarodnih trgovinskih predpisov občutljivo vprašanje, saj se države pogosto odzovejo s povračilnimi carinami. Ti pogosto predstavljajo kompenzacijske ukrepe, če kršijo načela obravnave države z največjimi ugodnostmi.
Razprava o strategijah trgovinske politike ZDA, Kitajske in EU poudarja zapletenost in daljnosežne posledice, ki jih imajo mednarodni odnosi in trgovinska konkurenca v gospodarskem in družbenem smislu. Glede na te izzive je tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni bistvenega pomena za dejavno oblikovanje sprememb in ohranjanje dialoga med trgovskimi državami.
Za nadaljnje podrobnosti o razpravi o mednarodnih trgovinskih odnosih si lahko ogledate izčrpne informacije, ki jih je zagotovil Evropska univerza Viadrina, bpb in GTAI si je mogoče ogledati.