Mediji in volitve: Kako dezinformacije ogrožajo demokracijo!

Mediji in volitve: Kako dezinformacije ogrožajo demokracijo!

21. Frankfurtski dnevi medijskega prava so potekali 12. in 13. februarja 2025 na Evropski univerzi Viadrina. Ta dogodek je bil v sodelovanju s Fundacijo Konrada Adenauerja posvečen eksplozivni temi »Mediji in volitve«. Poudarek je bil predvsem na izzivih resnega poročanja o volitvah in pravnem okviru za soočanje z dezinformacijami in propagando.

Prva okrogla miza je bila namenjena poročanju v prihajajoči zvezni volilni kampanji. Dr. Frederik Ferreau je predaval o dezinformacijah v volilni kampanji in pojasnil ustrezne protiukrepe. Postalo je jasno, da dezinformacije niso poseben pravni izraz v nemškem pravnem sistemu, ampak da imajo pravice zaradi tovrstnih izzivov pomembno vlogo.

Pravni okvir in dezinformacije

Ferreau je poudaril, da razširjanje neresničnih izjav o dejstvih ne spada pod varstvo svobode izražanja, načelo, ki ga je trdno določilo zvezno ustavno sodišče. Navedel je primere, vključno z globoko lažnimi videoposnetki vidnih politikov, kot so Karl Lauterbach, Friedrich Merz in Olaf Scholz. Zlasti najnovejši primer globoko lažnega videoposnetka Olafa Scholza, ki ga je distribuirala pobuda Center for Political Beauty, je leta 2023 privedel do sodnega postopka.

Berlinsko deželno sodišče je razsodilo, da je videoposnetek varljivo resničen in da je zato treba preprečiti njegovo distribucijo. Ta pravna načela ponazarjajo nevarnosti, ki jih predstavljajo dezinformacije v političnem kontekstu.

Učinki hekerskih napadov

Druga osrednja tema dnevov medijskih pravic je bil vpliv hekerskih napadov na poročanje, ki se povečajo predvsem pred volitvami. Beate Bias in Susann Michalk iz Märkische Oderzeitung sta poročali o neposrednih izkušnjah s takšnimi napadi. Ti incidenti niso privedli le do izgube uporabnikov in zaupanja med bralci, temveč tudi do povečanja sovražnosti do novinarjev.

Bias je opazil, da argumenti v razpravah ne štejejo več in ton postane ostrejši. Michalk pa je izpostavil pomen transparentnosti in poštenega obravnavanja napak v medijih za povrnitev zaupanja. Prof. dr. Johannes Weberling je poudaril, da bodo mediji, ki si prizadevajo biti resni, nagrajeni v pravnem okviru.

Tehnološki varnostni ukrepi na volitvah

Pogovarjali so se tudi o veljavnih okvirnih pogojih za varnost volilnih postopkov. Številne občine in volilni organi uporabljajo informacijsko tehnologijo za ugotavljanje začasnih rezultatov volitev. Njihova odgovornost je izbrati in odgovorno zagotoviti uporabljeno strojno in programsko opremo. Zvezni urad za informacijsko varnost (BSI) podpira ta prizadevanja za preprečevanje kibernetskih napadov na infrastrukturo IT.

Takšen napad bi lahko odložil objavo začasnih izidov volitev, zato je zelo pomembno, da je zagotovljena varnost uporabljenih sistemov. Končni volilni rezultat, ki je ključen za sestavo novega bundestaga, je običajno objavljen približno tri tedne po volitvah.

Na splošno so frankfurtski dnevi medijskega prava izpostavili trenutne izzive in pravni okvir, s katerim se morajo novinarji in medijska podjetja soočiti v zvezi z volitvami in z njimi povezanimi dezinformacijami. Dialog o resnem poročanju ostaja nujen za krepitev zaupanja v medije in preprečevanje morebitnih manipulacij.

Za več informacij o pravnih vidikih dezinformacij in poročanja o volitvah obiščite poročila na europa-uni.de in bundeswahlleiterin.de.