Tajni ruski napadi: Kako je ogrožena Nemčija!
Branje z dr. Susanne Spahn 22. septembra o vplivu Rusije na nemško demokracijo na Evropski univerzi Viadrina.

Tajni ruski napadi: Kako je ogrožena Nemčija!
V ponedeljek, 22. septembra, bo na Evropski univerzi Viadrina v Frankfurtu (Oder) potekalo branje z naslovom »Rusko omrežje – kako Kremelj napada nemško demokracijo«. Dogajanje se prične ob 18. uri. v stavbi Gräfin Dönhoff, soba GD 102. Govorka je dr. Susanne Spahn, priznana vzhodnoevropska zgodovinarka in politologinja. Njeno predavanje izpostavlja vpliv Rusije na politične sile v Nemčiji, ki zastopajo proruska stališča, in analizira strategije Moskve od priključitve Krima leta 2014.
Tematika je obravnavana tudi v kontekstu aktualnega geopolitičnega konflikta, predvsem v zvezi z agresivno vojno Rusije proti Ukrajini. Poudarek je na vidikih, kot so informacijska vojna, dezinformacije, propaganda ter sabotaža in kibernetski napadi, katerih namen je destabilizirati zahodne demokracije. Te ugotovitve temeljijo na znanstveni analizi in osebnih izkušnjah, ki jih je dr. Spahn delila v svoji knjigi »Rusko omrežje – Kako sem postala razumevanje Rusije in zakaj danes to ne morem več biti«.
Hibridno vojskovanje in sabotaža
Rusija v zadnjih letih vse pogosteje izvaja hibridne napade na Nemčijo. Med drugim sodijo vohunjenje, sabotaže, nadzor z droni in dezinformacije, poroča ZDF. Več incidentov, vključno s poškodovanjem na stotine avtomobilov pozno pozimi z vbrizgavanjem gradbene pene v izpušne sisteme, kaže na morebitno rusko ozadje. Varnostne agencije v Evropi so od začetka ukrajinske vojne povečale svojo pazljivost, da bi preprečile takšne grožnje.
General Carsten Breuer, generalni inšpektor Bundeswehra, pravi, da so hibridni napadi na Nemčijo zdaj običajni. Ruska taktika pogosto ostaja pod pragom vojaškega spopada, kar onemogoča reakcijo po 5. členu pogodbe Nato. Kljub tej previdni strategiji mnogi v Nemčiji čutijo posledice, bodisi s kibernetskimi napadi bodisi z neposrednimi vohunsko podprtimi sabotažami, ki vedno bolj ogrožajo kritično infrastrukturo.
Doktrina Gerasimova in njene posledice
Cilj ruskega hibridnega vojskovanja je kombinacija vojaških in nevojaških sredstev. Tako imenovana Gerasimova doktrina opisuje ta pristop, ki se izogiba tveganju odprtega konflikta. To strategijo podpira predvsem ruska vojaška obveščevalna služba GRU, ki je odgovorna tudi za izvajanje tajnih operacij. Enota 29155 GRU ima pri tem ključno vlogo in si je v preteklosti ustvarila ime s sabotažami, kot je bil poskus državnega udara v Črni gori leta 2016.
Ruske tehnike, vključno z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, so v zadnjih letih postale bolj zapletene in pogoste. Napadi na volilne procese, kot na primer na volitvah v ZDA leta 2016, pa tudi širjenje lažnih videoposnetkov v Nemčiji ponazarjajo doseg teh misij. Varnostni krogi poročajo celo o porastu preletov brezpilotnih letal nad vojaškimi objekti in industrijskimi območji, da bi preizkusili reakcije obrambe.
Prihajajoče branje torej ne bo služilo le kot akademski pregled teme, ampak tudi kot pomembna platforma za izmenjavo med znanstveniki, umetniki in novinarji. Udeležba na dogodku ni le pokazatelj vse večje potrebe po ozaveščanju o hibridnih grožnjah, ampak jo lahko razumemo tudi kot del širše razprave o prihodnosti demokratičnih institucij v Evropi. Vsi zainteresirani se lahko prijavite po e-pošti na warsensing@europa-uni.de do 15. septembra.