Poostren nadzor na mejah: Kaj pomeni prihodnost za migrante!

Poostren nadzor na mejah: Kaj pomeni prihodnost za migrante!

Trenutno je poudarek na dogajanju na zunanjih mejah Nemčije, zlasti v zvezi z nadzorom med Nemčijo in Poljsko. Nemčija je od jeseni 2023 razširila nadzor na svojih zunanjih mejah. Posebna pozornost je namenjena obmejnemu območju med Frankfurtom (Oder) in Słubice. Berlinsko upravno sodišče je 4. julija 2025 odločilo, da je bila zavrnitev treh beguncev na tej meji nezakonita. To sproža vprašanja o vzdržnosti in zakonitosti sedanjih mejnih kontrol, ki jih je odredila zvezna vlada za boj proti nedovoljenim migracijam.

Poleg obstoječega nadzora je poljska vlada napovedala, da bo s 7. julijem 2025 uvedla svoj, strožji nadzor na mejah. Ukrepi so namenjeni predvsem omejevanju toka migrantov. Poljski premier Donald Tusk je po seji vlade poudaril, da bodo te odločitve imele globoke posledice za svobodo gibanja ljudi. Stacionarne kontrole ljudi na notranjih mejah v schengenskem območju so običajno neobičajne, zato se o teh novih dogodkih kritično razpravlja.

Panelna razprava o mejni politiki

Evropska univerza Viadrina Frankfurt 17. julija ob 18.15 v okviru razprave o mejnem nadzoru organizira panelno razpravo. Ta dogodek je posvečen pravnim, političnim in humanitarnim izzivom mejnih kontrol. Razprava bo potekala v senatni dvorani Viadrina ali v neposrednem prenosu.

Gostje panela, med njimi dr. Marcus Engler in Lea Christinck iz Nemškega centra za raziskovanje integracije in migracij (DeZIM) ter dr. Norbert Cyrus iz centra Viadrina B/ORDERS IN MOTION, bodo analizirali dogajanje na nemško-poljski meji glede vladavine prava in odnosov. To vključuje pregled, kako učinkovit je nadzor notranjih meja pri zmanjševanju nedovoljenih vstopov in tihotapljenja.

Razprava bo osvetlila tudi negativne učinke na obmejno regijo, zaščito beguncev in odnose med Nemčijo in Poljsko. Dogodek bo vodila prof. dr. Kira Kosnick, ki je tudi zaposlena v Viadrina Centru B/ORDERS IN MOTION in je podprta s strani European Reform University Alliance (ERUA) in Viadrina Institute for European Studies (IFES).

Reakcije in politične implikacije

Zvezna vlada je razširila mejni nadzor, kar povzroča polemike v političnem okolju. Kancler Friedrich Merz iz CDU je potrdil tesno izmenjavo s poljsko vlado in dal jasno vedeti, da prosilcev za azil, ki so prispeli v Nemčijo, ne bodo vračali na Poljsko. Nekateri v politični razpravi, kot je Sonja Eichwede (SPD), menijo, da nadzor predstavlja kršenje svobode gibanja v schengenskem območju.

Bavarski premier Markus Söder (CSU) je razumel poljske kontrole. Po drugi strani pa je komisar zvezne vlade za Poljsko Knut Abraham (CDU) posvaril pred stalnim mejnim nadzorom, saj bi to lahko negativno vplivalo na svobodo gibanja po Evropi. Zeleni tudi krivijo zveznega notranjega ministra Alexandra Dobrindta (CSU) za "učinek domin", ki ga je sprožila strožja migracijska politika.

Ukrepi, ki jih sprejmejo vlade, niso osamljeni; so del širše strategije EU, namenjene izboljšanju upravljanja migracij in varovanju zunanjih meja. Leta 2015 je bilo na zunanjih mejah EU zabeleženih 1,83 milijona nezakonitih prehodov meje, kar je povečalo zavedanje o potrebi po povečanem mejnem nadzoru. Novi Sklad za integrirano upravljanje meja (IBMF) s proračunom v višini 9,88 milijarde evrov je namenjen povečanju zmogljivosti držav članic za upravljanje meja in zagotavljanju temeljnih pravic, zlasti za ranljive skupine.

Z uvedbo preverjanja oseb, ki ne potujejo, prek načrtovanega evropskega sistema potovalnih informacij in avtorizacije (ETIAS), ki naj bi začel delovati do sredine leta 2025, se bo poudarek na varovanju zunanjih meja še povečal. Ti dogodki kažejo, da vprašanje migracij in njihovega nadzora ostaja v Evropi zelo eksplozivno, zaradi česar so prihajajoče razprave še toliko pomembnejše.