Tarifne vojne in njihove posledice: strokovnjaki razpravljajo o vprašanjih svetovne trgovine

Tarifne vojne in njihove posledice: strokovnjaki razpravljajo o vprašanjih svetovne trgovine

18. junija 2025 bo ob 13. uri v sobi 102 stavbe Gräfin Dönhoff na Europaplatz 1 potekal dogodek “Present Analysis at Lunchtime”. To moderira dr. Sonja Priebus in ponuja poglobljeno analizo aktualnih izzivov v mednarodni trgovini na temo "Globalna trgovinska vojna? Mednarodna politika in kapitalizem v krizi".

Govorca na tem dogodku sta prof. dr. Jürgen Neyer, strokovnjak za evropsko in mednarodno politiko, in prof. dr. Sascha Münnich, ki se ukvarja s sociologijo ekonomije. Razprava bo zajemala različne vidike trenutne trgovinske pokrajine, vključno s carinskimi vojnami in naraščajočim protekcionizmom, ki ga opazimo zlasti med ZDA, Kitajsko in EU. Ta dogajanja imajo daljnosežne politične in socialno-ekonomske razsežnosti, ki so pomembne tudi za nacionalno gospodarsko in trgovinsko politiko.

Protekcionizem in njegovi učinki

V zadnjih letih je svet priča zaskrbljujočemu trendu proti protekcionizmu. Jürgen Matthes z nemškega ekonomskega inštituta ugotavlja, da je ta trend dobil zagon po finančni krizi 2008/2009. Medtem ko so se carine postopoma zniževale od petdesetih let prejšnjega stoletja, je ameriška vlada pod predsednikom Donaldom Trumpom sprožila postopek razveljavitve, ki znova zvišuje carine. Ta pristop ni samo zaostril trgovinskih odnosov med različnimi državami, ampak ima tudi pomemben vpliv na globalna proizvodna omrežja in vrednostne verige.

Globalni trgovinski red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, je bil namenjen znižanju carin in izogibanju neenakosti. Svetovna trgovinska organizacija (WTO), ustanovljena leta 1994, vidi svoje poslanstvo v spodbujanju liberalizacije svetovne trgovine, vendar nima nadzora nad uvajanjem carin. Po pravilih WTO se lahko carine zvišajo le v primerih ogrožanja nacionalne varnosti.

Vpliv carin na svetovno gospodarstvo

Situacijo dodatno otežuje dejstvo, da so večje države na splošno bolje sposobne obvladovati carinske spore kot manjše. Čeprav so tarife tradicionalno namenjene zaščiti domačih dobaviteljev in ustvarjanju prihodkov za države, lahko vodijo tudi do višjih potrošniških cen in motenj v dobavnih verigah. Ekonomisti opozarjajo, da ti ukrepi pogosto povzročijo povratne reakcije, ki se lahko končajo s trgovinskimi vojnami.

Gospodarstva v vzponu so vse bolj začela uvajati carine in se odmikati od proste trgovine. Pristop Kitajske k WTO leta 2001 je pripeljal do tega, da se je država uveljavila kot "delovna miza sveta". Dejstvo, da je trgovinska bilanca ZDA negativna, kaže, da je na tem področju treba ukrepati. Tarife bi lahko imele podporno vlogo v izbranih panogah, kot je solarna industrija v ZDA. Koncept »reshoringa« poudarja trend vračanja industrij nazaj, vendar to prinaša izzive, zlasti zaradi zapletenih svetovnih dobavnih verig.

Na dogodku 18. junija bodo razpravljali tudi o političnih konstelacijah, ki lahko vplivajo na trenutne trgovinske eskalacije. Na voljo je tudi možnost spletnega sodelovanja, kar omogoča širšo udeležbo pri tej pomembni temi. Videti je treba, kako se bo razvijala svetovna trgovinska vojna in kakšne rešitve bodo najdene za ublažitev obstoječih konfliktov.

Več podrobnosti najdete v poročilih iz Evropska univerza, Deutschlandfunk in STO.