Suche
Mein Konto
Študija bakterij: Sebična razgradnja polisaharidov je v središču raziskav
Raziskave na Univerzi v Bremnu razkrivajo, kako bakterije v hrvaških jezerih razgrajujejo organske snovi in vplivajo na okolje.
Študija bakterij: Sebična razgradnja polisaharidov je v središču raziskav
Nova študija, v kateri je sodelovala mikrobiologinja Greta Reintjes, je preučila vlogo bakterij pri razgradnji organskih snovi v sladkovodnih jezerih na Hrvaškem. Rezultati bodo objavljeni v strokovni revijiCell Reportsobjavil in prvič dokumentiral mehanizem "sebične razgradnje polisaharidov" v sladkovodnih ekosistemih. Bakterije izvajajo to posebno razgradnjo z notranjim prebavljanjem velikih molekul polisaharidov, kar bi lahko pomembno vplivalo na razpoložljivost hranil v teh vodah.
Znanstveniki so analizirali dve jezeri, oligotrofno jezero Kozjak in mezotrofno jezero Crniševo. Jezero Kozjak ima nizko vsebnost hranil in alg ter pozimi zamrzne, medtem ko ima Crniševo jezero višjo vsebnost hranil in je v sredozemskem podnebju. Vzorci vode so bili odvzeti v pomladnih in poletnih mesecih 2022 ter pozimi 2023 in analizirana bakterijska sestava v različnih letnih časih.
Sebične bakterije in sezonske razlike
V študiji so raziskovalci pokazali, da so bile sebične bakterije prisotne v obeh jezerih, vendar se je intenzivnost njihove dejavnosti spreminjala glede na letni čas. Zlasti večja bakterijska raznolikost je bila ugotovljena v jezeru Crniševo in večji sebični vnos hranil kot v jezeru Kozjak. Poleg tega se je sebična aktivnost v Crniševskem jezeru povečala po poletnem cvetenju fitoplanktona, v jezeru Kozjak pa je ta aktivnost dosegla višek v s hranili revni zimi.
Najpogostejši polisaharid, predelan s to sebično razgradnjo, je bil pululan, sladkor, ki ga proizvajajo glive. Ta specializiran način razgradnje bakterij bi lahko pomembno vplival na prehranjevalno mrežo v posameznih jezerih.
Vpliv podnebnih sprememb in prihodnje raziskave
Rezultati študije sprožajo tudi vprašanja o prihodnjih vplivih podnebnih sprememb na dinamiko hranil v sladkovodnih jezerih. Raziskovalna skupina namerava uporabiti genomske metode za identifikacijo ustreznih genov in encimov za preučevanje sebičnih bakterij v dodatnih ekosistemih. To delo je podprto s financiranjem DAAD, FEMS Research and Training Grant, DFG in Hrvaške znanstvene fundacije.
Poleg tega je omenjena 1. faza raziskovalnega programa za raziskovanje vpliva segrevanja na biološke indekse kakovosti vode v Švici. V ta namen so bili uporabljeni podatki iz različnih programov monitoringa med letoma 2010 in 2019 za analizo učinkov temperaturnih sprememb na lokalne skupnosti in globino merjenja kakovosti vode. Rezultati so pokazali, da bo testiranje kakovosti vode ostalo zanesljivo tudi v prihodnjih letih, dokler ne bo ekstremnega segrevanja. Dodatne podrobnosti najdete v članku vEkološki indikatorjinajti tukaj.
Ta obsežna študija prikazuje osrednji pomen bakterij za ekološko kroženje hranil v sladkovodnih ekosistemih in osvetljuje možne učinke podnebnih sprememb na te kompleksne biološke procese.