Mednarodna arktična konferenca: srečanje raziskovalcev v Bremnu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Mednarodna arktična konferenca na Univerzi v Bremnu od 16. do 21. marca 2025: Raziskovalci razpravljajo o podnebnih spremembah in oceanskem pravu.

Internationale Arktistagung an der Universität Bremen vom 16. bis 21. März 2025: Forscher diskutieren Klimawandel und Ozeanrecht.
Mednarodna arktična konferenca na Univerzi v Bremnu od 16. do 21. marca 2025: Raziskovalci razpravljajo o podnebnih spremembah in oceanskem pravu.

Mednarodna arktična konferenca: srečanje raziskovalcev v Bremnu!

Univerza v Bremnu se pripravlja na Mednarodno konferenco o arktičnih robovih (ICAM), ki bo potekala od 16. do 21. marca 2025. Na tem pomembnem znanstvenem forumu, ki ga organizira Oddelek za geoznanosti, pričakujejo okoli 130 raziskovalcev iz različnih disciplin. Cilj konference je spodbujati mednarodno sodelovanje pri raziskovanju Arktike z obravnavo ne le geoznanstvenih, temveč tudi družbenih in politoloških tem, kot so npr. uni-bremen.de poročali.

ICAM bosta 16. marca odprla senatorka za okolje, podnebje in znanost Kathrin Moosdorf in rektorica Univerze v Bremnu, profesorica Jutta Günther. Osrednji dogodek konference bo javno večerno predavanje 18. marca ob 19.00. Profesor David Cole Mosher iz Kanadskega geološkega zavoda bo govoril na temo “UNCLOS: Beyond 200 Miles in the Arctic Ocean”. Predavanje obravnava Konvencijo ZN o pomorskem pravu (UNCLOS) in geološko opredeljene trditve o uporabi v Arktičnem oceanu. Posebej velja omeniti, da bo predavanje potekalo v angleškem jeziku in vsi zainteresirani vljudno vabljeni k udeležbi.

Raziskave na Arktiki in mednarodno sodelovanje

Zgodovina polarnih raziskav je tesno povezana s popotovanji odkritij v 19. in 20. stoletju. Prvo mednarodno polarno leto je potekalo od leta 1882 do 1883, organiziralo pa ga je enajst evropskih držav in ZDA. To prvo leto je postavilo temelje za prihodnje raziskave in usklajena mednarodna znanstvena prizadevanja. Skupno so bila izvedena štiri mednarodna polarna leta, zadnja od marca 2007 do marca 2009. Težišče teh raziskovalnih projektov je raznoliko in sega od klimatologije do biologije do geologije in družboslovja, kot je razvidno iz informacij, ki jih je posredoval Umweltbundesamt.de pojavi.

Na nemške raziskave na Arktiki močno vplivajo ustanove, kot sta Alfred Wegener Institute Helmholtz Center for Polar and Marine Research (AWI) in Zvezni inštitut za geoznanosti in naravne vire (BGR). Medtem ko AWI upravlja dolgoročne postaje na Arktiki, BGR raziskuje zlasti obrobna območja Arktičnega oceana, da bi se ukvarjal s temami, kot sta raziskave magmatizma in permafrosta. Za izvedbo znanstvenih raziskav je nujno sodelovanje s sosednjimi državami.

Priprava na prihodnje izzive

Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo drastične spremembe na Arktiko in Antarktiko, so raziskave vse bolj aktualne. Ekstremno vreme, dvig morske gladine in drugi okoljski problemi ne ogrožajo le ekosistemov, temveč tudi gospodarstva in blaginjo ljudi po vsem svetu. Zaradi teh izzivov je bistveno povečati znanje o polarnih regijah, da bi razvili strategije za prilagajanje in ublažitev vplivov. Priprave na 5. mednarodno polarno leto 2032–33 že potekajo, zato pomena znanstvenega sodelovanja za prihodnost ni mogoče preceniti. V ta namen sta Mednarodni odbor za znanost o Arktiki (IASC) in Znanstveni odbor za raziskovanje Antarktike (SCAR) sprejela prve korake za zapolnitev vrzeli v znanju, kot je prikazano na scar-iasc.de je opisano.