Podnebne spremembe: Kako žuželke kažejo na resnost situacije!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Alice Claßen, profesorica živalske ekologije na Univerzi v Bremnu, raziskuje podnebne vplive na biotsko raznovrstnost žuželk.

Alice Claßen, Professorin für Tierökologie an der Uni Bremen, forscht zu Klimaeinflüssen auf Insektenbiodiversität.
Alice Claßen, profesorica živalske ekologije na Univerzi v Bremnu, raziskuje podnebne vplive na biotsko raznovrstnost žuželk.

Podnebne spremembe: Kako žuželke kažejo na resnost situacije!

Profesorica Alice Claßen je januarja 2025 prevzela pomembno mesto na Oddelku za biologijo/kemijo na Univerzi v Bremnu. Njene raziskave se osredotočajo na učinke sprememb podnebja in rabe tal na biotsko raznovrstnost, zlasti na žuželke. Claßen analizira, kako se spreminja biotska raznovrstnost žuželk, kateri dejavniki vplivajo na združbe vrst in kakšne so meje prilagodljivosti organizmov. Posebno pozornost namenja primerjavi med tropskimi in zmernimi ekosistemi.

V zmernih območjih se nekatere vrste žuželk pozitivno odzivajo na naraščajoče temperature, medtem ko tropski organizmi pogosto že živijo na svojih toplotnih mejah. Claßenova raziskava preučuje, kako skupnosti žuželk in njihove ekološke funkcije trpijo zaradi pritiska naraščajočih temperatur in izgube zatočišč zaradi intenzivnejšega kmetijstva. Raziskave potekajo tako v tropskih območjih, zlasti v vzhodni Afriki in Peruju, kot v zmernem podnebju.

Raziskovalne metode in cilji

Claßen uporablja sodobno genetsko analizo za merjenje fizičnih lastnosti žuželk in izvaja laboratorijske poskuse. Cilj njenega dela je poglobljeno razumevanje učinkov globalnih okoljskih sprememb na biotsko raznovrstnost in hkrati razvoj perspektiv za ukrepanje za ohranitev ekosistemov. Nujnost te raziskave poudarja dejstvo, da je skoraj polovica vseh opisanih vrst na Zemlji žuželk. Kljub temu se njihova pestrost in biomasa zmanjšujeta, kar ima velike negativne posledice za ekosisteme.

Pred sedanjo profesuro je Claßen vodila mlajšo raziskovalno skupino ADAPT, ki je raziskovala spremembe v skupnostih alpskih žuželk v narodnem parku Berchtesgaden. Njen doktorat na Univerzi v Würzburgu jo je pripeljal do učinkov podnebnih sprememb in rabe zemljišč na skupnosti opraševalcev na Kilimandžaru v Tanzaniji.

Globalni problem

Izzivi, s katerimi se sooča Claßen, niso osamljeni, ampak odražajo globalne razmere. Podnebne spremembe vplivajo na rastline, živali in ekosisteme po vsem svetu, pri čemer vrste spreminjajo svoje habitate in spreminjajo strukture ekosistemov. Glede na to Center za okoljske raziskave (UFZ) Podnebne spremembe so za spremembo rabe tal eden najpomembnejših dejavnikov izgube biološke raznovrstnosti. Mednarodni sporazumi, kot je Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD), so namenjeni zmanjšanju negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost in spodbujanju strategij prilagajanja.

Projekti na UFZ raziskujejo učinke podnebnih sprememb na območja, funkcije in storitve ekosistemov, vključno z obsežnimi analizami tveganja in eksperimenti o odzivu biotske raznovrstnosti na ekstremne podnebne dogodke. Takšne raziskave so bistvenega pomena za izpeljavo priporočil za koncepte upravljanja in zaščite na evropski in zvezni ravni.

Ekosistemi in biotska raznovrstnost v središču

Ključnega pomena so daljnosežne posledice podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, kot so spremembe temperature, vzorci padavin in pojav ekstremnih vremenskih pojavov. Izguba habitata zaradi dviga morske gladine in taljenja ledenih pokrovov predstavlja grožnjo, kakor tudi spreminjanje struktur ekosistemov zaradi izginotja in dodajanja vrst. Ta razvoj neposredno vpliva na pomembne storitve ekosistema, kot je opraševanje žuželk.

Še posebej ogrožena območja so tropski deževni gozdovi in ​​koralni grebeni, kjer je biotska raznovrstnost pod ogromnim pritiskom. Ohranitveni ukrepi za ohranitev biotske raznovrstnosti so nujno potrebni in morajo vključevati mednarodno sodelovanje in lokalne skupnosti. Podnebne spremembe silijo k ponovni oceni sposobnosti prilagajanja in ranljivosti ekosistemov.

Glede na te izzive Claßenova raziskava poudarja potrebo po krepitvi prilagodljive sposobnosti vrst in ekosistemov, da bi preprečili globalno izgubo biotske raznovrstnosti. Njihovo delo je del širšega globalnega prizadevanja za obravnavo posledic podnebnih sprememb in razvoj trajnostnih rešitev.

Več informacij o vplivih podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost je na voljo v obsežni analizi avtorja das-wissen.de najti.