Vzgoja za demokracijo v šolah: Pot do odgovornih državljanov!

Vzgoja za demokracijo v šolah: Pot do odgovornih državljanov!

Izobraževanje o demokraciji igra osrednjo vlogo v nemškem izobraževalnem prostoru. Prof. dr. Harald Hantke z univerze Leuphana poudarja, da se je treba demokracije naučiti. To se dogaja predvsem v šolah, ki zaradi svoje socialne raznolikosti ponujajo idealno področje izkušenj. V svojih pripombah poudarja odgovornost šole za aktivno spodbujanje demokracije. To pomeni, da je družbo mogoče oblikovati na vključujoč in participativen način. Šole imajo torej v svojem izobraževalnem poslanstvu jasno obveznost, ki presega čisto specialistično poučevanje. Izobraževanje o demokraciji bi moralo biti zasidrano kot celostna komponenta v učnem načrtu, ne le pri pouku politike, ampak tudi pri predmetih, kot sta matematika in nemščina.

Hantke opozarja tudi na pomen šolskega življenja izven pouka, ki ima pomembno vlogo tudi pri vzgoji za demokracijo. Šole so pozvane, da vzdržujejo živahna omrežja s političnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in mediji. Za uresničevanje teh vrednot sta ključna odnos učiteljev in njihovo nadaljnje usposabljanje. To zagotavlja celovito integracijo izobraževanja o demokraciji, ki temelji na demokratično legitimiranih učnih načrtih. Vendar trenutne raziskave, na primer tiste, ki jih je izvedel Greenpeace, kažejo, da le 22 % 16- do 25-letnikov vidi demokracijo kot rešitev težav. Veliko mladih meni, da je demokracija neučinkovita v primerjavi z avtokratskimi procesi odločanja, ki se pogosto zdijo hitrejši.

Politična izobrazba kot ključna

Politične lekcije igrajo bistveno vlogo pri boju proti takšnim zaznavam. Lahko razjasni razliko med rezultatom in izidom v demokratičnih procesih. Široka družbena legitimnost demokracij je pomemben vidik, tudi če se njihove odločitve sprejemajo počasneje. Eden od pristopov k izboljšanju dojemanja demokracije kot rešitve problemov je razširitev političnega izobraževanja. To naj bi uresničevali tako kvantitativno kot kvalitativno s povečanjem števila ur in profesionalizacijo učiteljev. Pristopi prof. Hantkeja so torej del širše rešitve za soočanje z izzivi izobraževanja o demokraciji.

V Nemčiji že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja poteka razprava o funkciji politične socializacije šol. Takrat so bili izpostavljeni kritični vidiki, kot sta cenzura in pomanjkanje enakih možnosti v tristopenjskem šolskem sistemu. V zveznih deželah pod upravo SPD so bile ustanovljene nove šole, zlasti splošne šole, da bi spodbudili demokratični razvoj šol. Willy Brandt je govoril o »več demokracije«, ki postavlja šolo kot osrednjo institucijo za zagotavljanje demokratičnih pogojev. Sprva pa je postalo jasno, da se sodelovanje študentov pogosto konča v birokratskem brezdelju.

Razvoj vzgoje za demokracijo

V naslednjih desetletjih se je tematika vzgoje za demokracijo intenzivirala. Projekti, kot je »praktično učenje« na nekaterih univerzah, bi morali spodbujati te ideale. Z vzorčnim programom BLK »Learning & Living Democracy« od leta 2001 do 2007 in tekmovanjem »Acting Democratically« je bilo vzpostavljeno ponovno zanimanje za demokratični razvoj šole. Ustanovitev Nemškega društva za izobraževanje o demokraciji leta 2003 je pomenila še en pomemben korak v tej smeri.

Kljub pozitivnemu razvoju so bili tudi izzivi, kot je kritika Beutelsbachovega soglasja. To soglasje poudarja, da se učitelji ne bi smeli ukvarjati s političnim preplavljanjem in da so pomembne znanstveno utemeljene rešitve in upoštevanje interesov učencev. Od leta 2009 konferenca ministrov za izobraževanje in kulturo daje priporočila za krepitev izobraževanja o demokraciji. Leta 2019 je šla Spodnja Saška še korak dlje s programom »Shaping Democratic« za spodbujanje odgovornih državljanov.

Na splošno kaže, da je vključevanje vzgoje za demokracijo v šole dinamičen proces, ki se nenehno razvija. Vendar pa pot do spodbujanja demokratičnih vrednot še vedno predstavlja številne izzive, ki jih je treba premagati.