Osredotočite se na varstvo podnebja: univerza HafenCity zagotavlja trajnostne impulze!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

26. junija je potekalo na Univerzi HafenCity Dies Academicus, ki je podalo podnebne impulze in razpravljalo o inovativnih pristopih gradnje.

Am 26.06. fand an der HafenCity Universität der Dies Academicus statt, der Klimaimpulse setzte und innovative Bauansätze thematisierte.
26. junija je potekalo na Univerzi HafenCity Dies Academicus, ki je podalo podnebne impulze in razpravljalo o inovativnih pristopih gradnje.

Osredotočite se na varstvo podnebja: univerza HafenCity zagotavlja trajnostne impulze!

Letošnji Dies Academicus je potekal 26. junija 2025 na univerzi HafenCity v Hamburgu. Dogodek, ki je združil študente, zaposlene, profesorje in goste, je jasno izpostavil temo »Podnebni impulzi«. Na delavnicah, vodenih ogledih, razpravah in razstavah so obravnavali številne vidike trajnosti in krožne gradnje. Osrednje teme so bile ozelenitev kampusov in zgradb, trajnostne prakse v gostinstvu na univerzah in inovativni gradbeni materiali, kot so tisti iz micelija.

Vrhunec dneva je bil osrednji govor Franka Böttcherja, strokovnjaka za ekstremne vremenske razmere. Predstavil je trenutno stanje raziskav globalnega segrevanja in izpostavil zahteve za arhitekturo v času podnebnih sprememb. Dogodek se je zaključil v sproščenem vzdušju ob pijači, jedeh z žara in pogovorih na terasi Elbe, ki je med udeleženci spodbujala občutek skupnosti. Pričakovanje za Dies Academicus 2026 je bilo izraženo že v obetih.

Krožna gradnja kot rešitev

Razvoj v gradbeništvu je ključen za izpolnjevanje trenutnih zahtev glede trajnosti in ohranjanja virov. Nemčija se sooča z izzivom hitre, poceni in trajnostne gradnje. Pri tem bi lahko predstavljala pomembno rešitev krožna gradnja, ki deluje po modularnem principu. „Green Deal“ EU spodbuja krožno gospodarstvo, vendar je gradbena industrija trenutno še daleč od doseganja tega cilja.

Gradbeni sektor porabi približno polovico vseh surovin po vsem svetu in povzroča visoke emisije CO2. Veljavni predpisi so zasnovani za linijsko gradbeno industrijo in ne upoštevajo večkratne uporabe gradbenih materialov. Praktičen primer: prazen kozarec za gorčico lahko ponovno uporabite za polnjenje, služi kot kozarec za pitje ali ga reciklirate.

Postopki razstavljanja in ponovne uporabe so pogosto zapleteni zaradi zastarelih predpisov. Protipožarna vrata, ki so bila na primer strokovno odstranjena, pogosto izgubijo odobritev in se lahko uporabljajo le kot običajna vrata. Ponovna uporaba in fleksibilnost gradbenih elementov, kakršna je bila nekoč v lesenih hišah, bi lahko ponovno oživili z inovativnimi pristopi.

Arhitektura v času podnebnih sprememb

Podnebne spremembe močno vplivajo na arhitekturo. Arhitekti morajo uskladiti estetske zahteve s spreminjajočimi se podnebnimi razmerami. Pomen trajnosti v arhitekturi nenehno narašča. Za soočanje z izzivi podnebnih sprememb se razvijajo inovativni materiali. Poudarek je na energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije.

Bistveni element sodobnega urbanističnega načrtovanja je vključevanje naravnih elementov v stavbe. Rastline in vodna območja vse bolj veljajo za spodbujanje dobrega počutja uporabnikov in podporo biotske raznovrstnosti. Za projekte trajnostne gradnje so nujni interdisciplinarni pristopi med arhitekti, urbanisti in inženirji.

Arhitektura je namenjena dvigu kakovosti življenja v urbanih območjih. Hkrati mora načrtovanje javnih prostorov spodbujati socialne interakcije in zmanjšati tveganje mestnih toplotnih otokov. Tehnologije, kot so informacijsko modeliranje stavb, brezpilotna letala in navidezna resničnost, se vedno pogosteje uporabljajo za revolucijo načrtovanja in inšpekcij ter zagotavljanje optimalne rabe naravnih virov.

Na splošno se mora arhitektura zaradi podnebnih sprememb prilagoditi in razviti inovativne pristope, da bi lahko kos izzivom našega časa. Pionirski primer tega so pasivne hiše, ki optimalno izkoriščajo naravne vire in minimalizirajo porabo energije. Udeleženci v panogi morajo sodelovati z roko v roki, da bi zagotovili trajnostno in prihodnost pripravljeno gradnjo.