Psihologinja raziskuje konflikte - upanje na mir skozi empatijo!

Psihologinja raziskuje konflikte - upanje na mir skozi empatijo!

Izraelsko-palestinski konflikt ostaja eno najbolj zapletenih in čustveno nabitih vprašanj v svetovni politiki. Trenutni raziskovalni projekti so namenjeni zmanjšanju globoko zakoreninjenih sovražnosti med obema skupinama in spodbujanju boljšega razumevanja drug drugega. Psiholog Timur Sevincer iz Univerza Leuphana v Lüneburgu preučuje psihološke mehanizme za temi konflikti, da bi našel načine za spodbujanje odprtosti in dialoga.

Projekt, ki je podprt s 500.000 evri sredstev, poteka v sodelovanju z Humboldtova univerza v Berlinu, the Univerza v Kaliforniji in Univerza v Jeruzalemu. Financiranje zagotavljata Ministrstvo za znanost in kulturo Spodnje Saške in Volkswagen Foundation. Projekt bo trajal tri leta in je namenjen razvoju ukrepov, ki bodo pomagali zmanjšati nepopustljivost.

Čustva v konfliktu

V zadnjem času se je dojemanje konflikta še naprej krepilo, zlasti po terorističnih napadih 7. oktobra 2023 in nenehnih spopadih na območju Gaze. Protiizraelska in protiarabska nastrojenost se je okrepila tako v arabskem svetu kot v Izraelu, kar je opazno tudi v Nemčiji in ZDA. Med antipatijami, ki utrjujejo fronte, je zaznavanje ogroženosti lastne skupine. Sevincerjeva raziskava preučuje, kako lahko takšno dojemanje spodbuja negativen odnos do drugih skupin.

Svojo analizo je dopolnil s spoznanji Oliverja Finka, politologa, ki preučuje čustveno razsežnost konflikta. Glasno Univerza v Baslu Za konflikt so značilna negativna čustva, kot so ponižanje, sovraštvo in jeza, ki povečujejo nagnjenost k nasilju. Fink, ki je tri leta živel in raziskoval v Jeruzalemu, opisuje, kako ponižujoče izkušnje, na primer na kontrolnih točkah, povečajo pripravljenost za uporabo nasilja. Takšna negativna čustva se lahko okrepijo v krogu maščevanja in maščevanja, zaradi česar se mirne rešitve zdijo skoraj nemogoče.

Pristopi k reševanju konfliktov

Sevincer posebej preučuje, ali lahko intervencije, ki ciljajo na psihološke procese, pomagajo pozitivno vplivati ​​na stališča v konfliktu. Eden od pristopov je uporaba samopotrditev za spodbujanje pozitivnih misli. To preizkušajo v Izraelu, Nemčiji in ZDA na različnih skupinah, vključno s propalestinskimi in proizraelskimi aktivisti.

Finkova raziskava tudi kaže, da lahko empatična srečanja in skupne izkušnje izgube prekinejo spiralo sovraštva in maščevanja. Poudarja, kako lahko osebni odnosi, kot je odnos med palestinskim aktivistom in izraelskim zaporniškim paznikom, vodijo do spremembe mišljenja. Takšne ugotovitve so ključne, ker nakazujejo, da se empatija ne pojavi le naključno, ampak jo lahko spodbujamo tudi s ciljno usmerjenimi mediacijami in delavnicami.

Sevincerjeva študija bi torej lahko prispevala ne le k znanstveni razpravi, ampak tudi ustvarila praktične aplikacije za učitelje in strokovnjake za reševanje konfliktov. Rezultati raziskave bodo pomagali ustvariti videoposnetke, ki jih je mogoče uporabiti v praksi. Cilj je dolgoročno spodbujati mirnejše sobivanje z boljšim razumevanjem čustvene in psihološke osnove konflikta.