Suche
Mein Konto
Psihosocialni stres po presaditvah: postavljeni novi standardi!
UNI Med Hamburg predstavlja nove raziskave o psihosocialnih izzivih po presaditvi organov in inovativna orodja za presejanje.
Psihosocialni stres po presaditvah: postavljeni novi standardi!
Bolniki, ki so podvrženi presaditvi organa, se pogosto soočajo s precejšnjim psihološkim stresom. To je postalo jasno v novi študiji, ki so jo izvedli Nele Reinsberg in sodelavci v Univerzitetni bolnišnici Hamburg-Eppendorf (UKE). Glasno Medicinska šola Hamburg Za zgodnje odkrivanje duševnih težav je ključnega pomena redno izvajanje pregledov. Vendar do danes skoraj ni praktičnih instrumentov, prilagojenih posebnim potrebam teh bolnikov.
Študija z mešanimi metodami je razvila sezname težav, specifičnih za presaditev, ki se uporabljajo pred in po presaditvi trdnih organov. Te sezname težav lahko uporabite kot hitro in za uporabo preprosto orodje za odkrivanje psihosocialnega stresa. Glavni cilj te pobude je zmanjšati trpljenje bolnikov in jim ponuditi ustrezno podporo.
Validacija psiholoških presejalnih instrumentov
Pomemben dopolnilni instrument je vprašalnik o učinkih presaditve (TxEQ), katerega nemška različica (TxEQ-D) je bila pred kratkim potrjena. Rezultati, ki izhajajo iz analize 370 bolnikov po presaditvi srca, pljuč, jeter in ledvic, kažejo visoko stopnjo ujemanja z izvirno angleško različico. kako Academia.edu Po poročanju je TxEQ-D pokazal enako faktorsko strukturo in primerljive psihometrične lastnosti, zlasti pri ocenjevanju skrbi glede presaditve.
Ti rezultati kažejo, da je TxEQ-D uporabno orodje v psihosomatskih raziskavah. Druga prednost je validacija s SF-36, dobro znanim orodjem za merjenje kakovosti življenja za oceno čustvene reakcije pacientov.
Multidisciplinarna oskrba bolnikov s presaditvijo
Psihološki stres, ki ga doživljajo bolniki po presaditvi, lahko poslabšajo psihološke komorbidnosti, kot so depresija in anksiozne motnje. Ti psihološki dejavniki ne morejo vplivati le na zdravstveno stanje, temveč pogosto zahtevajo zdravniško intervencijo, kot npr Zdravniški vestnik poudarki. Nove smernice S3 bodo torej vzpostavile pomembne standarde za psihosocialno diagnostiko in zdravljenje.
Smernice, ki so jih razvila številna strokovna društva, obravnavajo ključna vprašanja, kot so tveganja neupoštevanja jemanja zdravil po presaditvi. To je bistveno, ker lahko neupoštevanje bistveno poslabša prognozo po presaditvi.
Psihosocialne intervencije so zato bistvene in še posebej priporočljive na multimodalen način za izboljšanje adherence. Visoka razširjenost psiholoških komorbidnosti, ki se giblje od 12-60 % za depresijo pred presaditvijo, do 40 % po presaditvi, poudarja nujno potrebo po celoviti podpori.
Na splošno lahko rečemo, da kombinacija specifičnih seznamov težav in potrjenih vprašalnikov, kot je TxEQ-D, nudi trdno podlago za zgodnje odkrivanje in zdravljenje psihosocialnega stresa. Izvajanje teh preiskav lahko odločilno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja transplantiranih bolnikov.