Pravni kandidat se bori za reproduktivno pravičnost in generacije!

Pravni kandidat se bori za reproduktivno pravičnost in generacije!

Razprava o reproduktivnih pravicah je v zadnjih letih postala intenzivnejša. Profesorica dr. Henrike von Scheliha, priznana pravnica z interdisciplinarnim pristopom, se je specializirala za svoje raziskave na to temo. V intervjuju je poudarila, da reproduktivna pravičnost nima samo pravne, ampak tudi socialne razsežnosti. Njen cilj je okrepiti glasove mladih v političnih procesih, zlasti glede na izzive, ki izhajajo iz spreminjajočih se demografskih razmer.

Von Scheliha se je zgodaj odločila za študij prava, ker je iskala predmet, ki združuje intenzivno jezikovno delo in družbeno pomembnost. Študirala je v Kölnu in Parizu. Trenutno raziskuje družinsko in dedno pravo in se posebej osredotoča na vprašanja samoodločbe, ki so pomembna tako na začetku kot na koncu življenja. Osrednje teme njenega raziskovanja družinskega prava so starševstvo, otrokove pravice ter demokratična participacija otrok in mladih.

Interdisciplinarni pristopi v raziskovanju

Leta 2024 je von Scheliha z dvema sodelavcema ustanovil raziskovalno mrežo »ReproGerecht«. Cilj mreže je interdisciplinarno raziskovanje reproduktivnih pravic in izboljšanje diskurza o reproduktivni pravičnosti v družbi. V središču razprave so predvsem teme kontracepcije, splava, darovanja jajčec in mednarodnega nadomestnega materinstva. Poudarja, da igrajo enakost spolov in intersekcijski vidiki v tem kontekstu bistveno vlogo.

V aktualni družbeni razpravi strokovnjaki, kot je von Scheliha, vidijo, da napadi na reproduktivne pravice ne vplivajo le na individualne življenjske odločitve, ampak postavljajo pod vprašaj tudi globoko družbeno moč in lastninska razmerja. V mnogih državah te pravice postajajo vse bolj omejene, kar se vidi kot del večjih bojev za družbena reprodukcijska razmerja v kapitalizmu. Ta pristop zahteva intersekcijsko politično-ekonomsko perspektivo, ki družbeno reprodukcijo razume kot del splošne družbene skrbi in ne le kot biološko reprodukcijo.

V prihodnost usmerjene raziskave

Glede na napovedane demografske spremembe, v katerih bo do leta 2050 vsak tretji človek starejši od 65 let, von Scheliha vidi potrebo po medgeneracijski enakosti kot nadaljnjo raziskovalno dimenzijo. Poudarja, da je pomembno, kako se pogledi mladih odražajo v političnem diskurzu. Prihodnji svet vidi kot priložnost, da se ti glasovi slišijo.

Pri svojem vsakdanjem delu von Scheliha ceni raznolikost poučevanja, publikacij, projektov in izmenjave s študenti. Največji izziv pa ji ostaja upravljanje s časom, saj dela na več projektih hkrati. Junija 2024 se je preselila v Hamburg, da bi prevzela mesto profesorice, in pozitivno govori o živahnosti mesta, njegovi kulturni raznolikosti in interakciji med ljudmi.

Razprava o reproduktivnih pravicah torej ne ostaja le pravno vprašanje, temveč skrb celotne družbe, ki bo v prihodnjih letih še pridobivala na pomenu. Nenehno spreminjajoča se realnost reproduktivnih pravic zahteva aktivno sodelovanje v političnih in družbenih razpravah.

kako Pravni tečaj poroča, da je družbena reprodukcija v kapitalizmu tesno povezana z razmerji moči in izkoriščanja. Pristop razumevanja reproduktivnih pravic kot dela večjih družbenih bojev je ključen za prihodnje raziskave in politično izobraževanje.

Za nadaljnje informacije o temah prof. dr. najdete tudi podroben pregled pri Henrike von Scheliha Spol odprt.