Desničarski populizem v vzponu: zakaj sredina šepa

Desničarski populizem v vzponu: zakaj sredina šepa

9. marca 2025 se je politična pokrajina v Nemčiji in Evropi še bolj spremenila. Nova študija Univerze v Mannheimu osvetljuje razvoj od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kaže, da poskus sredinskih politikov, da bi se približali desnim populističnim položajem, pogosto ne prinese pričakovanih volilnih pridobitev. Namesto tega volivci ostajajo zvesti »izvirnikom«, kot je AfD. S sprejetjem desničarske populistične retorike konservativne stranke tvegajo izgubo volivcev zaradi AfD, kar je zaskrbljujoč trend.

Zlasti dolgoletna razprava o migracijah je povzročila, da so se politiki, kot sta Olaf Scholz in Friedrich Merz, bolj usmerili k desničarskim položajem. Merz je verjel, da bi lahko pridobil nazaj volivce AfD, a mu je taktika spodletela, zaradi česar so bili on in deli CDU pod pritiskom. Angela Merkel je izrazila pomisleke, da je Merzova dolgoročna strategija nevzdržna.

Desničarski populizem v evropskem kontekstu

Trend normalizacije desničarskih populističnih strank od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni samo nemški pojav. Podoben razvoj je mogoče opaziti tudi v drugih evropskih državah. V Avstriji je FPÖ pod vodstvom Herberta Kickla na volitvah v državni svet leta 2024 dobila 28,85 % glasov in je zdaj najmočnejša sila. Tudi v Nemčiji je AfD leta 2014 na lokalnih in državnih volitvah dosegla do 30 % glasov, zlasti v zveznih deželah Saška in Turingija. Napovedi kažejo, da bi lahko na zveznih volitvah leta 2025 dosegla 20 %.

Ta razvoj dogodkov je skladen s širšo analizo v Evropi, kjer so desničarske stranke pridobile vpliv v številnih državah. Italijanska premierka Giorgia Meloni in njeno konservativno zavezništvo sta močno prisotna na političnem prizorišču, medtem ko Marine Le Pen še naprej prevladuje v razpravi o migracijah v Franciji. Za vzpon desničarskih populističnih strank so pogosto značilne protidemokratične in rasistične zamere ter izkoriščanje kriznih razmer, kot sta pandemija korona in vojna v Ukrajini.

Družbeni vpliv in odpor

Fundacija Hansa Böcklerja poudarja, da protidemokratična stališča niso le na obrobju družbe, ampak so razširjena tudi v središču. Odločilno vlogo pri dovzetnosti za desničarske populistične ideologije ima nezadovoljstvo s socialnimi razmerami, ki ga je koronska kriza zaostrila. 61 % volivcev AfD se strinja z miti o zaroti o pandemiji in kaže vzporednice s podobnimi težnjami v kontekstu vojne v Ukrajini.

Ima pa aktivna civilna družba potencial, da se zoperstavi desničarskemu trendu. Po glasovanju se je več sto tisoč ljudi odpravilo na ulice, da bi protestiralo proti normalizaciji pravic. Močna zavezanost sindikatov bi lahko pomagala tudi pri zmanjševanju protidemokratičnega odnosa v družbi.

Če povzamemo, lahko rečemo, da normalizacija desničarskega populizma v Nemčiji in Evropi razkriva globlje družbene distorzije. Politične institucije se soočajo z izzivom ponovne pridobitve zaupanja prebivalcev, hkrati pa je diskurz o migracijah, družbenih neenakostih in krizi demokratičnih vrednot nujnejši kot kdaj koli prej. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno razumeti vzroke za vzpon desničarskih populističnih strank in razviti učinkovite protistrategije.

Leuphana poroča, da ... | Fundacija Böckler analizira protidemokratična stališča ... | Deutschlandfunk opazuje mednarodne trende...