Sodni spor zaradi ruskih sredstev: Nemčija in Japonska v zagati!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Philipp Kehl z Univerze Bucerius pojasnjuje pravne izzive pri zaplembi ruskega premoženja za Ukrajino.

Philipp Kehl von der Uni Bucerius erläutert die rechtlichen Herausforderungen zur Konfiszierung russischer Guthaben für die Ukraine.
Philipp Kehl z Univerze Bucerius pojasnjuje pravne izzive pri zaplembi ruskega premoženja za Ukrajino.

Sodni spor zaradi ruskih sredstev: Nemčija in Japonska v zagati!

Philipp Kehl, znanstveni asistent in doktorski študent na Katedri za javno pravo, mednarodno in evropsko pravo, v eksplozivni analizi pravne situacije glede zaplembe ruskega tujega premoženja komentira zapletena vprašanja v zvezi z zamrznjenimi sredstvi ruske države. Ta sredstva so bila blokirana, potem ko je Rusija spomladi 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino v okviru obsežnih sankcij držav G7. Pravna fakulteta je poročala o različnih pravnih ugovorih proti zaplembi sredstev.

Rusija že več kot tri leta vodi veliko agresorsko vojno proti Ukrajini. V tem času so države G7 obsežno sankcionirale Rusijo, da bi omejile njene vojaške akcije ter politično in ekonomsko podprle Ukrajino. Kehl pojasnjuje, da je Rusija vlagala sredstva v tujino, da bi se izognila morebitnim sankcijam in zavarovala finančna sredstva države.

Pravni pomisleki in politična stališča

Razprava o zaplembi ruskega premoženja kaže na različna stališča znotraj držav G7. Nemčija in Japonska izražata resno zaskrbljenost glede pravnih posledic morebitne zaplembe premoženja ruske centralne banke. To bi lahko postavilo pravni precedens, ki bi lahko znova sprožil nezakonite odškodninske zahtevke iz druge svetovne vojne, kar je zelo občutljivo vprašanje za obe državi. Po besedah Telepolis: Nemčija in Japonska se ne bojita le reakcije Rusije, ampak tudi negativnih učinkov na stabilnost skupne valute v Evropi.

Strah je, da bi se lahko Nemčija in Japonska, ki sta bili v preteklosti odgovorni za številne vojne zločine, zaradi takega ukrepa soočili z zahtevami po odškodnini. Predvsem Nemčija se sooča s precejšnjimi terjatvami od Poljske, ocenjenimi na 1,3 bilijona dolarjev, in od Grčije v vrednosti okoli 300 milijard dolarjev.

Alternative in mednarodni izzivi

ZDA pa se zavzemajo za popolno zaplembo premoženja ruske centralne banke. Trdijo, da so mednarodne sankcije proti državam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, pravno dopustne. Cilj predloga ZDA v okviru G7 je vnaprejšnje financiranje dobičkov iz zamrznjenih sredstev. Ta sredstva naj bi služila kot zavarovanje za obveznice, ki bi jih lahko izdalo podjetje za posebne namene G7 za zagotavljanje finančne podpore Ukrajini. Vendar politični položaj Nemčije in Japonske ostaja neomajen, saj želita ohraniti neizkoriščen vpliv proti Rusiji.

Razprava o zaplenjenih sredstvih kritično posega v temeljna načela mednarodnega prava. Nemčija trdi, da po mednarodnem pravu ni dovoljeno uveljavljati zahtevkov proti državam na tujih sodiščih. Kršitev tega načela bi lahko močno spodkopala pravni položaj Nemčije in imela daljnosežne posledice.

Če povzamemo, je vprašanje zaplembe ruskega tujega premoženja v središču zapletene mreže pravnih in političnih premislekov. Države G7 morajo najti način, kako dokazati svojo podporo Ukrajini in upoštevati zgodovinske in pravne posledice svojih odločitev. Več informacij o finančnih sankcijah je na voljo v dokumentih Bundesbank najti.