Revolucija v zakonodaji o video igrah: sodba Evropskega sodišča prinaša jasnost razvijalcem!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Bucerius Law School slavi uspeh na Games Law Moot 2025: ekipa zaseda drugo mesto in razpravlja o avtorskih pravicah v igrah.

Bucerius Law School feiert Erfolge beim Games Law Moot 2025: Team belegt Platz 2 und diskutiert Urheberrecht im Gaming.
Bucerius Law School slavi uspeh na Games Law Moot 2025: ekipa zaseda drugo mesto in razpravlja o avtorskih pravicah v igrah.

Revolucija v zakonodaji o video igrah: sodba Evropskega sodišča prinaša jasnost razvijalcem!

27. maja 2025 je Buceriusova pravna fakulteta čestitala svojim študentom za izjemen dosežek na področju prava video iger. Uspešno so sodelovali na mednarodnem tekmovanju Games Law Moot 2025, ki obravnava pravne izzive igralniške industrije. Sodelujočo ekipo so sestavljali Julian Petrat (rojen 2022), Paul Haverkamp (rojen 2020) in Antonín Dvořák, češki študent na izmenjavi. Sodelovanje v tem pomembnem sporu odraža vse večji pomen medijskega prava v pravnem izobraževanju.

Faza informiranja o tekmovanju se je začela januarja 2025 in je pritegnila skupno 22 ekip z vsega sveta. Štiri ekipe so se uvrstile v digitalno ustno fazo, ki je potekala konec marca 2025. Ekipa Bucerius je dosegla impresivno drugo mesto v pisnem nastopu in bila edina študentska ekipa, ki je nastopila v ustnem delu. Vse druge kvalificirane ekipe so sestavljale izključno izkušene praktike.

Vabilo na konferenco in študije primerov

Po uspešnem nastopu so bili člani ekipe Bucerius jeseni povabljeni na konferenco o pravu video iger v Vilno. Primer, obravnavan v razpravi, se je osredotočal na kršitve avtorskih pravic in konkurence v povezavi z računalniško igro, ki jo je ustvaril nekdanji uslužbenec studia za razvoj iger. Posebej velja omeniti, da je zaposlena s seboj prinesla osnovno idejo in prototip igre ter v razvojni fazi uporabila tudi orodja AI.

Ekipo sta nadzorovala Jasmin Dolling (rojena 2016) in Center za raziskovanje prava iger na pravni fakulteti Bucerius. Podprli so jih profesorica dr. Linda Kuschel, Masha Stolbova in profesor dr. Christian Rauda, ​​ki so vsi prispevali k poglabljanju razumevanja pravnih vidikov trga video iger.

Sodbe in smernice v pravu video iger

Vzporedno s tem je prišlo do pomembne odločitve Evropskega sodišča (ECJ) o zaščiti avtorskih pravic računalniških programov. Glede na poročilo IT Media Law zadeva C-159/23 pojasnjuje, da se zaščita avtorskih pravic osredotoča izključno na izraze programa, ne pa na začasne podatke v pomnilniku. Ta odločitev ima daljnosežne posledice, zlasti za igralniško industrijo, razvijalce programske opreme za goljufanje in moderje.

Sodba dopušča več svobode pri prilagajanju in spreminjanju programske opreme ter poudarja potrebo po jasnem razlikovanju med dovoljeno uporabo in prepovedanim spreminjanjem. Pravna podlaga temelji na Direktivi 2009/24/ES, ki zagotavlja okvir za zaščito avtorskih pravic. Sodba, ki je izhajala iz pravnega spora med Sony Computer Entertainment in Datel Design and Development, potrjuje, da same spremembe RAM-a ne pomenijo samodejno kršitve avtorskih pravic.

Pravna jasnost, ustvarjena s to odločitvijo, krepi zaupanje razvijalcev in uporabnikov. Prihodnje spremembe programske opreme je zdaj mogoče bolje oceniti. To spodbuja ustvarjalne in tehnološke inovacije, hkrati pa ščiti intelektualno lastnino.

Pravni spori in njihovi učinki

Še en zanimiv razvoj na področju zakonodaje o video igrah je pravni spor pred deželnim sodiščem v Kölnu. Tu je razvijalec dirkalne igre »idle game« trdil, da je bil njen koncept igre kopiran. Sodišče pa je ugotovilo, da ideje ali koncepti ne uživajo avtorskopravne zaščite, temveč le posebej kreativni dizajni. Primer jasno pokaže, da za kršitev avtorskih pravic niso pomembne le enake replike, ampak tudi različni dizajni, če se ohrani edinstvenost izvirnika.

Odločitev sodišča je poudarila, da so temeljni elementi igre veljali za industrijski standard in se zato niso dvignili na raven ustvarjalnosti, ki je potrebna za zaščito avtorskih pravic. Prav tako niso bili uslišani tožnikovi zahtevki glede konkurenčnega prava, kar je znova postavilo v ospredje meje zaščite avtorskih pravic in konkurenčnega prava pri razvoju iger. Preostali vidiki pravnega spora kažejo na potrebo po jasni definiciji ustvarjalne individualnosti.

Na splošno ta razvoj sodne prakse in dosežki študentov na Games Law Moot 2025 predstavljajo napredek in izzive za področje prava video iger. Dinamična interakcija med pravno jasnostjo in ustvarjalnim razvojem torej ostaja osrednje vprašanje za prihodnost industrije iger na srečo.

Bucerijeva pravna fakulteta |
Zakon o medijih IT |
Odvetnik za programsko pravo