Kolektivna pogajalska avtonomija okrepljena: doplačila za nočno delo enotno zvišana!

Kolektivna pogajalska avtonomija okrepljena: doplačila za nočno delo enotno zvišana!

Zvezno ustavno sodišče je 10. aprila 2025 v prelomni sodbi jasno pojasnilo, da stranke kolektivnega pogajanja zavezuje splošno načelo enakosti temeljnega zakona. Ta odločitev posega predvsem v ureditev doplačil za nočno delo in bi lahko imela daljnosežne posledice za avtonomijo kolektivnih pogodb. Sodišče je ugotovilo, da morajo biti vsi zaposleni obravnavani enako, razen če obstajajo objektivni razlogi za neenako obravnavo. Razlikovanje med različnimi doplačili v višini 25 % za redno zaposlene v nočni izmeni in 50 % za neredno zaposlene je bilo ocenjeno kot nedopustno, ker ni bilo objektivnega razloga za takšno razlikovanje.

Delodajalci so v postopku ukrepali zoper sodbo zveznega delovnega sodišča, ki je odredilo uskladitev doplačil. Ta je predvideval 50-odstotno doplačilo za vse nočne delavce in se skliceval na 1. odstavek 3. člena temeljnega zakona, ki se ne nanaša le na pravice zaposlenih, ampak tudi jasneje opredeljuje doplačila, ki se odobrijo. Delodajalci so vložili ustavne pritožbe in se sklicevali na tretji odstavek 9. člena temeljnega zakona, ki ščiti svobodo združevanja. Kljub temu je Zvezno ustavno sodišče ugotovilo, da je zavezanost kolektivnih pogajalcev načelu enakosti nedotakljiva.

Avtonomija kolektivnega pogajanja in načelo enakosti

Sodba ima jasno in neposredno povezavo z avtonomijo kolektivnega pogajanja. Sodniki so razsodili, da imajo stranke kolektivnega pogajanja "primarno korektivno pooblastilo" za popravljanje neupravičene neenake obravnave. To pomeni, da je sodiščem dovoljeno posredovati, vendar le, če kolektivni pogajalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Pri pregledu predpisov ostaja nejasno, kako se bodo odzvala delovna sodišča, če kolektivne pogodbenice ne bodo naredile popravka. Relevantnost te sodbe sega daleč onkraj postopkov, ki so tukaj obravnavani, in bi lahko vplivala tudi na veliko število drugih kolektivnih pogodb in njihovih predpisov o bonusih.

Ustavne pritožbe, ki so jih vložili profesorji in odvetniki, kot sta prof. dr. Jacobs in prof. dr. Malorny, so obsegale več kot 35.000 strani in predstavljale težo tega vprašanja. Natančen vpliv odločitve na obstoječe kolektivne pogodbe in prihodnjo sodno prakso bomo še videli, zlasti v zvezi z zahtevami Sodišča Evropskih skupnosti glede protidiskriminacijske zakonodaje.

Sodna praksa in kolektivna pogodba

Odločitev zveznega ustavnega sodišča izhaja iz prejšnjega pravnega okvira, ki obravnava kolektivne pogodbe kot osrednji pravni vir delovnega prava. Te pogodbe urejajo pravice in obveznosti kolektivnih pogodbenikov in tretjih oseb ter imajo tako pogodbenopravno kot normativno naravnanost. Poenotenje s strani kolektivnih pogajalcev poteka v skladu z načelom enakosti, kar zahteva dodatna pojasnila v veljavni sodni praksi. Zvezno delovno sodišče je v preteklosti diferenciralo predpise o bonusih, vendar so to prakso zdaj podvomili ustavni sodniki.

Ta temeljna odločitev bi lahko oblikovala ne le prihodnjo prakso nagrajevanja nočnega dela, temveč bi lahko osvetlila tudi splošna načela avtonomije kolektivnega pogajanja in enakega obravnavanja v širšem kontekstu. V prihodnje bi se lahko kolektivni pogajalci soočili z novimi izzivi, saj se soočajo z zahtevami načela enakosti in zagotavljanja poštenih delovnih pogojev.

Za prihodnje ostaja zakonodajna in pravna sprejemljivost sklepa ključnega pomena za izpolnitev zahtev po enakopravni obravnavi v delovnem razmerju in hkrati ohranitev avtonomije kolektivnega pogajanja. Vpliv na protidiskriminacijsko zakonodajo in morebitni odzivi Evropskega sodišča še čakajo. Ta razsodba bo gotovo spodbudila razpravo o reformi in prilagoditvi kolektivnih pogodb.

law-school.de poroča, da ... | legal-lawyer-krau.de navaja, da ... | bundesverfassungsgericht.de nudi informacije o...