Znanost v konfliktu: antisemitizem in svoboda izražanja v središču

Znanost v konfliktu: antisemitizem in svoboda izražanja v središču

10. marca 2025 se je na Pravni fakulteti Bucerius začela serija dogodkov »Bucerius Campus Dialogues«, ki je bila organizirana ob 25. obletnici univerze. Otvoritev, ki jo je organiziral Studium generale Bucerius Law School, je zagotovila platformo za poglobljene razprave o aktualnih družbenih vprašanjih, vključno z akademsko svobodo, antisemitizmom na univerzah in strategijo odličnosti zvezne vlade. Prof. Michael Grünberger, predsednik pravne fakultete Bucerius, in Katharina Fegebank, druga županja Hamburga in senatorka za znanost, sta vodila dialog.

V svojih prispevkih sta Grünberger in Fegebank razpravljala o izzivih, ki jih politični pritisk in družbena polarizacija predstavljata za univerze. Osrednja tema je bila tekoča razprava o antisemitizmu in trenutna resolucija Bundestaga, ki obravnava to temo. Ta resolucija velja za odgovor na naraščajoč antisemitski diskurz v šolah in na univerzah ter poziva k jasnemu stališču izobraževalnih ustanov proti antisemitskim narativom. Postavlja pa se vprašanje, v kolikšni meri bi lahko ti posegi ogrozili akademsko svobodo Judovski general upozornet.

Podatki in zaupanje v znanost

Grünberger je predstavil tudi podatke raziskave, ki ponazarjajo zaupanje v znanost: medtem ko v Nemčiji znanosti zaupa le 9 % prebivalstva, je v ZDA ta številka že 23 %. Povečan skepticizem v ZDA je pripisal predvsem pandemiji korone in s tem povezani politični polarizaciji. Fegebank je poudaril, da je ta oblika nezaupanja zasidrana v ameriški družbi in da je treba na univerze gledati kot na mesta znanosti in družbenih akterjev.

Posebej je treba omeniti odgovornost univerz, da zagotovijo akademsko svobodo in zaščito pred diskriminacijo. Razprava se je osredotočala na potrebo po jasnem razlikovanju med svobodo izražanja in zaščito pred diskriminacijo. Grünenberger je poudaril, da se od univerz vse pogosteje zahteva, naj kritično obravnavajo antisemitizem, ne da bi preprečile legitimno kritiko izraelske politike. S tem dvojnim izzivom se sooči Berlinska politika pozorno opazovati.

Preventiva in refleksija

Resolucija Bundestaga ne predstavlja samo odzivnega mehanizma na naraščajoči antisemitizem, ampak odpira tudi pomembna vprašanja o mejah tega, kar je mogoče reči. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšni standardi omejili akademsko svobodo. Univerze se soočajo z izzivom, kako delovati kot prostori za niansirane perspektive, ne da bi prestopili normativne meje, ki bi lahko po nepotrebnem zožile razprave.

Prof. Manuel J. Hartung, izvršni direktor ZEIT STIFTUNG BUCERIUS, je opozoril, da morajo imeti univerze pomembno vlogo v boju proti dezinformacijam. Vendar to zahteva tudi kritičen razmislek o lastni učni vsebini in načinih podajanja znanja. The Judovski general poudarja, da se morajo univerze redno ukvarjati s spremenljivostjo antisemitskih pojavov, da bi delovale kot izobraževalne ustanove in kot zaščitni prostori za mlade Jude.

Na splošno so »Bucerius Campus Dialogues« korak v pravo smer za spodbujanje nujno potrebnih razprav med znanostjo, politiko in družbo. V prihodnje bo serija dogodkov še naprej predstavljala vrhunce prenosa znanja in socialnega dialoga v Hamburgu.