Prihodnost Evrope: Kaj Trump 2 pomeni za čezatlantske odnose!

Prihodnost Evrope: Kaj Trump 2 pomeni za čezatlantske odnose!

7. maja 2025 je v avditoriju Helmuta Schmidta pravne fakultete Bucerius potekal pomemben dogodek, ki je obravnaval posledice drugega mandata Donalda Trumpa na položaju za Evropsko unijo (EU). V organizaciji Studium generale v sodelovanju z ZEIT STIFTUNG BUCERIUS in šolo Hertie so se zbrali strokovnjaki, da bi razpravljali o izzivih in priložnostih za Evropo v tem kompleksnem geopolitičnem kontekstu. Med razpravljavci so bili Johanna von Eben-Worlée, ugledna družinska podjetnica iz Hamburga, David McAllister, predsednik Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, in profesor dr. Burkhard Schwenker, ugledni svetovalec za management.

Razpravo je vodil dr. Cornelius Adebahr, moderiral in začel z dobrodošlico profesorja dr. Michaela Grünbergerja, predsednika pravne fakultete Bucerius. Soglasje o poslabšanju čezatlantskih odnosov od začetka Trumpovega drugega mandata je bilo jasno. Kljub temu je obstajal optimističen pogled na prihodnje možnosti za Evropo. Eben-Worlée je izrazila trezen zaključek in se sklicevala na resne izzive, ki so nastali zaradi blokiranih maloprodajnih verig, carin in premikanja proizvodnih lokacij.

Čezatlantski izzivi

Čezatlantske odnose oblikujejo številna vprašanja, vključno z oskrbo z energijo, gospodarsko politiko in obrambnimi zmogljivostmi. V zvezi s tem tako Američani kot Evropejci pozivajo k strogemu ukrepanju. Obe strani ocenjujeta skupno politično situacijo podobno, vendar pa v pričakovanjih o medsebojnem sodelovanju postavljata različne poudarke. McAllister je zadnje tedne opisal kot "grozne" in opozoril na nadaljnje zmanjšanje skupnega napredka.

Profesor Schwenker je atlantski most opisal kot "zrušen" in jasno povedal, da Evropa ne bi smela ostati obtičala pri teoretični analizi, ampak bi morala ukrepati. Opredeljena področja delovanja vključujejo zlasti trgovino, gospodarstvo in obrambo. Eben-Worlée je pozvala tudi k omejitvi škode, ki jo povzročajo carine, in boljši prilagodljivosti s prostotrgovinskimi sporazumi, da bi okrepili gospodarsko suverenost EU.

Strategije za prihodnost

Predlogi, podani na dogodku, so opozorili na potrebo po razvoju lastne varnostne in obrambne industrije v Evropi. Profesor Schwenker je poudaril, da je to treba narediti z ustreznimi finančnimi sredstvi. Eben-Worlée se je zavzel tudi za integracijo raziskovalnih inštitutov v področje "obrambne tehnologije" in uporabo gospodarskih prednosti Nemčije in Evrope, zlasti na področjih, kot so umetna inteligenca (AI), avtomatizacija in podnebne raziskave.

Razprava je izhajala tudi iz analize trenutnih trgovinskih odnosov in geopolitičnega konteksta, predvsem vloge Kitajske. V poročilu nemškega Sveta za zunanje odnose (DGAP) je EU opisana kot ena izmed najbolj povezanih dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosov na svetu z ZDA. V skupini poudarjajo, da si Nemčija in EU prizadevata za razširitev sodelovanja z ZDA ob izogibanju trgovinskim konfliktom. To je še posebej pomembno, ker Bidnova administracija pod Trumpom še naprej sledi pristopom trgovinske politike in se rivalstvo s Kitajsko krepi.

Izzivi, ki izhajajo iz trenutnega političnega razvoja, zahtevajo visoko stopnjo usklajenosti in zavezanosti z obeh strani Atlantika. To je edini način za zagotovitev dolgoročnega miru in blaginje v čezatlantski regiji. Zaradi prihajajočih predsedniških volitev v ZDA leta 2024 in morebitnih nadaljnjih sprememb v trgovinski politiki je ključnega pomena, da se Evropa ne le odzove, temveč proaktivno razvije lastne strategije za utrjevanje svojega položaja na svetovnem prizorišču.

Na splošno rezultati razprave in skupni vpogledi jasno kažejo, da čezatlantski odnosi niso le osrednje vprašanje na političnem dnevnem redu, ampak tudi ključni dejavnik za gospodarstvo in varnost v obeh regijah.

Dodatne informacije in poglobljene analize čezatlantskih odnosov najdete v poročilih iz pravna šola.de, hss.de in dgap.org.