Slovo od prof. dr. Volkerja Roelckeja: pregled zdravstvene zgodovine

Slovo od prof. dr. Volkerja Roelckeja: pregled zdravstvene zgodovine

21. junija 2025 bo Medicinski pedagoški center Univerze Justusa Liebiga v Giessnu (JLU) prizorišče pomembnega poslovilnega simpozija za cenjenega zgodovinarja medicine prof. dr. Volkerja Roelckeja. Dogodek se začne ob 10. uri in zaključi ob 16.30. Pozdravne besede bo imel prof. dr. Jürgen Lohmeyer, dekan Medicinske fakultete.

V svoji karieri se je prof. Roelcke osredotočil predvsem na zgodovino medicine v času nacionalsocializma in zgodovino psihiatrije. Intenzivno se je ukvarjal tudi z etiko medicinskih raziskav na ljudeh. Bil je ustanovni predsednik Komisije za medicino in nacionalsocializem Lancet in je tudi član Nacionalne akademije znanosti Leopoldina.

Pričakovani prispevki in govorci

Na poslovilnem simpoziju pričakujejo številne priznane strokovnjake iz različnih mest in držav. Napovedani govorci vključujejo:

• Walter Bruchhausen (Bonn)
• Herwig Czech (Wien)
• Christoph Gradmann (Oslo)
• Simon Duckheim (Gießen)
• Hans-Georg Hofer (Münster)
• Joachim Jacob (Gießen)
• Anthony Kauders (Keele)
• Michael Knipper (Gießen)
• Katharina Kreuder-Sonnen (Köln)
• Etienne Lepicard (Jerusalem)
• Maike Rotzoll (Marburg)
• Thomas Schlich (Montreal)
• Heinz Schott (Bonn)
• Sascha Topp (Berlin)
• Amir Teicher (Tel Aviv)

Mediji vabljeni k poročanju o simpoziju. Z novinarji lahko stopite v stik preko Simona Duckheima, Michaela Knipperja in Andreaügerja.

Raziskovalno sodelovanje o nacionalsocializmu

V kontekstu medicinske zgodovine pod nacionalsocializmom velja omeniti tudi petletno raziskovalno sodelovanje med Paulom J. Weindlingom in Centrom za znanstveno raziskovanje. To sodelovanje vključuje tri pomembne podprojekte, ki obravnavajo posebne vidike medicinskih praks in njihove zgodovinske posledice.

• Opfer medizinischer Forschung im Nationalsozialismus: Hier liegt der Fokus auf den Erfahrungen und Reaktionen der Opfer medizinischer Experimente zwischen 1933 und 1945, insbesondere in geschlossenen Institutionen wie Ghettos und psychiatrischen Kliniken.
• Rassifizierung der Forschung: Diese Studie untersucht die Auswirkungen der Zwangsforschung auf die Medizin nach dem Zweiten Weltkrieg, insbesondere durch Auswertung von Dissertationen und Habilitationen, die bisher weniger erforscht wurden.
• Vertreibung und Wiederansiedlung verfolgter Mediziner: Das letzte Projekt beleuchtet die Geschichten weniger bekannter Ärzte und Heilberufe, die emigrieren mussten und deren Wiedereingliederung in die Gesellschaft und den Beruf.

Cilj te raziskave je dokumentirati trajne učinke na nemško raziskovalno krajino. Poročila žrtev ter baze podatkov in biografije so arhivirane in shranjene digitalno, da služijo kot dragoceni viri za sedanje in prihodnje raziskave.

Za dodatne informacije o temah raziskav medicinske zgodovine in prihajajočih dogodkih je spletna stran JLU informativna kontaktna točka: JLU Giessen. Raziskave medicine v času nacionalsocializma so neločljivo povezane s soočanjem z zgodovinskimi krivicami in ostajajo velikega družbenega pomena.