Biotska raznovrstnost v nevarnosti: strokovnjaki opozarjajo na dramatičen upad!

Biotska raznovrstnost v nevarnosti: strokovnjaki opozarjajo na dramatičen upad!

18. marca 2025 je bil ponovno ustanovljen Znanstveni svetovalni odbor za biotsko raznovrstnost in genske vire (WBBGR) za obdobje od 2025 do 2028. Na odločilnih volitvah je bilo 18 članov svetovalnega odbora, ki ga vodi profesorica Maria Finckh z Univerze v Kasslu, izvoljenih za novo predsednico. Izbira je odgovor na nenehno zmanjševanje biotske raznovrstnosti, ki že vrsto let vpliva na kmetijska zemljišča v Evropi.

Izzivi, povezani z biotsko raznovrstnostjo, so številni. Populacije poljskih ptic in travniških metuljev so se od leta 1990 domnevno zmanjšale za več kot 30 %. Ti alarmantni podatki so spodbudili Evropsko komisijo, da je leta 2011 sprejela strategijo biotske raznovrstnosti, da bi zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti. Osrednja skrb WBBGR bo razvoj priporočil v zvezi s prihodnjo zasnovo skupne kmetijske politike (SKP).

Nov svetovalni odbor z jasnimi cilji

Namestnici predsednika svetovalnega odbora sta profesorica Jana Zscheischler z Univerze v Vechti in profesorica Inga Schleip z Univerze za trajnostni razvoj. Skupaj bo svetovalni odbor svetoval Zveznemu ministrstvu za prehrano in kmetijstvo (BMEL), zlasti glede vprašanj ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti. Osrednji poudarek je na genskih virih za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo.

Priporočila WBBGR se nanašajo na upoštevanje biotske raznovrstnosti pri prehranski varnosti, zaščiti okolja in virov ter prilagajanju podnebnim spremembam. Potrošnike je treba spodbujati k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti. Te pobude so v kontekstu sodobne kmetijske politike, h kateri stremi EU.

Vloga skupne kmetijske politike

SKP 2023–2027 sledi posodobljeni strategiji, ki je usmerjena v rezultate in uspešnost. Reforma je bila sprejeta 2. decembra 2021 in je začela veljati 1. januarja 2023. Cilj SKP je ustvariti trajnostno prihodnost za evropske kmete, predvsem manjše kmetije, ob hkratni krepitvi biotske raznovrstnosti.

Države članice EU so razvile nacionalne strateške načrte SKP, ki se osredotočajo na spodbujanje dohodkovne podpore, razvoja podeželja in tržnih ukrepov. Za zagotovitev spremljanja in vrednotenja strateških načrtov SKP se bo uporabljal skupni niz kazalnikov.

SKP je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks in ohranjanje genske raznovrstnosti. Žal kljub znatnim finančnim virom upadanje biotske raznovrstnosti po dosedanjih ukrepih še vedno ni deležno ustrezne pozornosti. Evropsko računsko sodišče je tudi ugotovilo, da oblikovanje strategije biotske raznovrstnosti in ukrepov SKP otežuje merjenje napredka.

Glede na številne izzive EU poudarja potrebo po reviziji strategije biotske raznovrstnosti do leta 2030, da bi se spopadla z dramatično izgubo biotske raznovrstnosti. To bo podprto tudi z novimi ukrepi na nacionalni ravni za aktivnejše zasledovanje in doseganje ciljev skupne kmetijske politike.

Samo s tesnim sodelovanjem med znanostjo, politiko in kmetijstvom je mogoče trajnostno obravnavati ogroženo biotsko raznovrstnost v Evropi. Z novo izvolitvijo WBBGR in prihajajočim razvojem konkretnih ukrepov je pot odprta za izboljšano strategijo biotske raznovrstnosti.

Za več informacij obiščite uni-kassel.de, op.europa.eu, kot tudi agriculture.ec.europa.eu.