Senca vplivneža: Ko slava postane nočna mora!

Senca vplivneža: Ko slava postane nočna mora!

V aktualni razpravi o vlogi in izzivih vplivnežev študija EBS University of Economics and Law kaže, da se za glamurozno podobo pogosto skriva povsem drugačna realnost. Po mnenju raziskovalcev, med katerimi so dr. Katja Spörl-Wang, prof. dr. Franziska Krause in prof. dr. Sven Henkel, vplivneži, čeprav veljajo za prototipe digitalne svobode, prihajajo v stik z različnimi psihološkimi stresi in konflikti identitete. Izvedena je bila kvalitativna raziskava intervjuja z 31 vplivneži življenjskega sloga iz Evrope, ki ponuja vpogled v kompleksna življenja teh osebnosti.

Študija je vključevala vplivneže različnih velikosti, od nano do mega ustvarjalcev, s sledilci do 5,5 milijona. V približno 29 urah intervjujev so analizirali izzive, s katerimi se ti ustvarjalci soočajo v vsakdanjem življenju. Ključna ugotovitev je, da se povečevanje dosega pogosto dojema kot omejitev, ki je neposredno povezana s pritiskom za izpolnitev pričakovanj skupnosti.

Paradoksalni motivacijski vzorci in njihovi učinki

Raziskovalci so identificirali pet paradoksalnih motivacijskih vzorcev, ki oblikujejo vedenje vplivnežev:

• Zugehörigkeit: Verlust echter Beziehungen und Angst vor Hasskommentaren.
• Prestige & Fame: Druck zur Selbstoffenbarung und das Gefühl des Kontrollverlustes.
• Selbstverwirklichung: Identitätserschöpfung durch ständige Präsenz.
• Freiheit: Anpassung an Regeln und Erwartungen der Plattform sowie der Follower.
• Finanzieller Erfolg: Zukunftsangst und monetäre Abhängigkeit.

Pomen teh ugotovitev presega posamezne izzive vplivnežev. Blagovne znamke in agencije morajo upoštevati fazo kariere vplivnežev, da lahko razvijejo trajnostna partnerstva. Predvsem mladi ustvarjalci bi se morali zgodaj posvetiti svojemu duševnemu zdravju in možnim scenarijem izhoda, da bi bolje obvladovali tveganja. Celotna študija je v Journal of Business Research objavljeno.

Vpliv oglaševanja na mlade

Drugi vidik, ki je pomemben v kontekstu vplivnežev in njihovega vpliva na družbo, je vpliv njihovega oglaševanja, predvsem na mlade. Glede na študijo, ki je anketirala več kot 1000 najstnikov o njihovem uživanju vsebin za vplivneže, se zdi, da so najstniki še posebej ranljivi za marketinške strategije vplivnežev. Njihovo dojemanje oglaševanja kot pristnega in dostopnega pogosto vodi v tako imenovano nakupovalno vedenje, podobno klasičnemu oglaševanju pri zvezdnikih.

Pomanjkanje nadzora impulzov v adolescenci pomeni, da imajo najstniki pogosto takojšnjo željo po nakupu, ki jo pozneje obžalujejo, zlasti v finančno težkih situacijah. Študija tudi razkriva, da so še posebej ogroženi izobraževalno prikrajšani mladi in materialistični otroci. Pri tem je pomembno, da prepoved družbenih medijev za mlade ne velja za učinkovito. Namesto tega bi se morali osredotočiti na izobraževanje, da bi mladim omogočili kritično obravnavanje vsebin vplivnežev.

Priročnik, razvit za šolsko socialno delo, je namenjen krepitvi mladih in spodbujanju njihove refleksije o vplivnežih. Vsebuje module za kritično preučevanje življenja vplivnežev in refleksijo prijateljstev. Aktualna ostaja tudi razprava o zahtevi po označevanju oglaševanja vplivnežev, saj le to ni dovolj za zaščito mladih. Izobraževanje je potrebno za senzibilizacijo tako mladih kot odraslih o mehanizmih in tveganjih oglaševanja vplivnežev.