Boj za svobodo: Znanstveniki se branijo pred Trumpom!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Univerza Goethe Frankfurt analizira vpliv Trumpove administracije na akademsko svobodo in izobraževanje.

Die Goethe-Universität Frankfurt analysiert die Auswirkungen der Trump-Administration auf Wissenschaftsfreiheit und Bildung.
Univerza Goethe Frankfurt analizira vpliv Trumpove administracije na akademsko svobodo in izobraževanje.

Boj za svobodo: Znanstveniki se branijo pred Trumpom!

Trumpova administracija vodi agresivno kampanjo proti številnim univerzam v ZDA, kar ima resne posledice za raziskovanje in poučevanje. Nedavna raziskava med mladimi ameriškimi znanstveniki na univerzi Goethe kaže precejšnjo zaskrbljenost glede akademske svobode v ZDA. Nekateri znanstveniki se celo raje ne vrnejo v ZDA. Obstaja strah, da bi lahko vlada vplivala na učne načrte humanistike, družboslovja in znanosti o Zemlji. Ta razvoj dogodkov še posebej prizadene mlade znanstvenike, ki vidijo ogrožene svoje poklicne in življenjske načrte. puk.uni-frankfurt.de poroča, da je Heike Schäfer, nemškoameriška znanstvenica, zaskrbljena zaradi naraščajočih kampanj za prepoved knjig v Združenih državah.

Od leta 2021 so te prepovedi v javnih in šolskih knjižnicah skokovito narasle. V šolskem letu 2023/24 je bilo sproženih več kot 10.000 prepovednih postopkov, prepovedanih pa je že več kot 4200 naslovov. Ta težnja je pripeljala do tega, da se je literarna skupnost na nenehen pritisk odzvala z ustvarjalnimi izbrisi dobro znanih besedil, znanimi kot »izbrisi«.

Odzivi in ​​dogajanje na univerzah

Univerze se vse bolj upirajo zahtevam Trumpove administracije. Univerza Harvard je na primer vložila tožbo proti odredbi, ki je prepovedala dostop tujim študentom. Ta uredba je začela veljati maja 2025 in zadeva približno 6800 študentov, ki so že vpisani. Kljub sodbi sodišča, ki je upravičila Harvard, ameriška vlada še ni izdala novih vizumov za tuje študente in študente na izmenjavi. Državni sekretar Marco Rubio je veleposlaništvom tudi naročil, naj ne načrtujejo novih terminov za vloge za vizum. To kaže na agresivno usmeritev vlade, ki ima za posledico tudi ciljno ustrahovanje znanstvenikov, kar velja za osrednjo strategijo Trumpove administracije.

Ti ukrepi so povzročili znatne finančne reze. V prvih tednih svojega drugega mandata je Trump drastično zmanjšal financiranje raziskovalnih agencij in univerz. Ti finančni rezi niso omejeni samo na Harvard. Obsežno zmanjševanje delovnih mest čaka tudi na ameriški znanstveni fundaciji (NSF) in nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH). Ocenjuje se, da bi lahko 65 % zaposlenih v Agenciji za varstvo okolja (EPA) izgubilo službo, medtem ko bi NIH lahko odpustil približno 1165 raziskovalcev, pogosto brez obvestila kljub dobrim rezultatom.

Politični vpliv na raziskovanje

Poleg tega Trumpova administracija nadaljuje strategijo političnega vplivanja na znanstveno delo s kadrovskimi odločitvami. Primer tega je imenovanje Jareda Isaacmana za šefa Nase, kar odpira vprašanja o neodvisnosti raziskav. Že med Trumpovim prvim mandatom so bili znanstveniki prisiljeni v cenzuro, rezultati pa so bili namerno izkrivljeni ali zamolčani. Metode, kot je nedavna direktiva, da lahko geologi ocenjujejo vplive podnebnih sprememb le do leta 2040, ponazarjajo izvajani nadzor. Odvetnica Lauren Kurtz ta razvoj opisuje kot utrjevanje »vojne proti znanosti«.

Da bi se zoperstavili tem napadom na znanost, so se številni znanstveniki in organizacije združili in ustanovili gibanje »Stand Up for Science«. Po vsej državi so načrtovani protesti in demonstracije za obrambo znanstvene neodvisnosti in integritete. Obstajajo tudi pozivi k "Zakonu o znanstveni integriteti", da bi preprečili prihodnje vplive.

Ta razvoj ni deležen pozornosti le v ZDA, ampak tudi v tujini. Nemčiji in drugim evropskim državam bi lahko koristil odseljevanje znanstvenikov, ki imajo težave zaradi trenutne politične situacije v ZDA. Nemčija je trenutno na četrtem mestu na lestvici »Visoko citiranih znanstvenikov«, kar poudarja potrebo po močni akademski pokrajini v Evropi.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je znanstveno okolje v ZDA v veliki nevarnosti zaradi političnih posegov in finančno negotovih razmer. Učinki se ne kažejo samo v zmanjšanju financiranja, ampak tudi v političnem vplivu brez primere na raziskovalne rezultate in metode. Deutschlandfunk poudarja, kako se izguba akademske svobode pod Trumpom dojema kot vse bolj grozeča, medtem ko tagesschau.de analiziral dolgoročne posledice te politike.