Podnebne spremembe na Fidžiju: pozitivni obeti kljub preseljevanju!

Podnebne spremembe na Fidžiju: pozitivni obeti kljub preseljevanju!

Aktualna študija geografov Philippsova univerza v Marburgu se ukvarja s podnebnimi preselitvami na Fidžiju in izpostavlja izkušnje prizadetih vaških skupnosti. Čeprav rezultati kažejo na začetne pozitivne impulze, kažejo tudi na kompleksnost teh izzivov. Raziskovalna skupina poudarja, da delne selitve nimajo le negativnega vpliva na življenja ljudi, ampak jih mnogi dojemajo tudi kot priložnost za boljše prilagajanje podnebnim spremembam.

Študija, objavljena v reviji *Nature Communications Earth & Environment*, je analizirala življenjske pogoje v različnih skupnostih. Fidži je sestavljen iz 332 otokov, od katerih je 110 naseljenih, vsaj 50 skupnosti pa se sooča z izzivom preselitve zaradi podnebnih sprememb. En primer je vas Narikoso, kjer naraščanje morske gladine in erozija prisilita prebivalce, da temeljito spremenijo svoj življenjski položaj.

Primer Narikoso

Tako kot na območju Nemško društvo za mednarodno sodelovanje Narikoso naj bi zahteval ponovno naselitev, ki se je začela pred nekaj leti. Tukaj se gradijo nove hiše 150 metrov od stare lokacije, da so bolj varne pred poplavami. Ti ukrepi so del celovitega projekta, ki vključuje tudi izboljšanje kmetijskih praks.

Prebivalci se usposabljajo o tem, kako prilagoditi svoje kmetijske metode in kako trajnostno uporabljati svoje vire, da si zagotovijo dolgoročno preživetje. GIZ podpira vlado Fidžija v tem procesu in je skupaj razvil nove smernice za preselitev, ki temeljijo na izkušnjah v Narikosu. Ti naj bi služili kot model za uspešne prihodnje preselitve.

Podnebne spremembe kot gonilo preselitev

Izzivi, s katerimi se soočajo Fidži in druge pacifiške otoške države, so različni. Regija se ne sooča samo z dvigovanjem morske gladine, ampak tudi z močnejšimi tropskimi nevihtami in dolgotrajnimi sušami. Podatki kažejo, da se je obala v Narikosu v zadnjih 30 letih umaknila za 15 metrov, kar je povečalo potrebo po premestitvi. V zadnjih desetih letih je bilo identificiranih že 40 skupnosti, ki so tudi pred odločitvijo o spremembi kraja bivanja, da bi se prilagodile spreminjajočim se podnebnim razmeram.

V širši perspektivi si 15 vlad v pacifiški skupnosti prizadeva najti rešitve, ki vključujejo preselitev, razvoj obnovljivih virov energije in izboljšano pripravljenost na nesreče. To je tisto, kar poroča Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj da se izvajajo številni projekti za trajnostno proizvodnjo energije, da bi zmanjšali lastni prispevek h podnebnim spremembam. Na Salomonovih otokih je na primer cilj do leta 2020 pokriti polovico potreb po energiji iz obnovljivih virov.

Zlasti Fidži kaže, kako pomembno je vključiti perspektive prizadetih v politične odločitve, da bi oblikovali pravične in trajnostne ponovne naselitve. Pozitivne pripovedi prebivalcev, kot je bilo ugotovljeno v marburški študiji, ne bi lahko le vplivale na strategijo ponovne naselitve, ampak bi lahko služile tudi kot model za druge regije po vsem svetu, ki so jih prizadele podnebne spremembe.