Združenje umetnosti in znanosti: Razstava o prepoznavnosti raziskovalk

Združenje umetnosti in znanosti: Razstava o prepoznavnosti raziskovalk

V času od 13. oktobra do 9. novembra 2025 bo v preddverju Philosophikuma I, hiša A, na Univerzi Justusa Liebiga v Giessnu (JLU) na ogled razstava »Making Female Scientists Visible: A Science-Inspired Art Exhibition«. Razstava, ki je nastala na pobudo Paline Kot, biokemičarke in umetnice, želi ozaveščati ženske na področju znanosti in odpirati nove poglede na njihovo vlogo. Kot, ki je doktorirala na JLU in prihaja iz Belorusije, želi s to otvoritvijo prispevati k prepoznavnosti znanstvenic.

Dogodek ne obravnava le zgodovinskih osebnosti, kot so Rosalind Franklin, Mileva Marić in Rita Levi-Montalcini, ampak obravnava tudi trenutne izzive, s katerimi se morajo premagati ženske v znanosti. Glavne teme razstave so radovednost, odpornost, inovativnost in ovire, ki znanstvenicam otežujejo kariero. Odprtje razstave bo 13. oktobra 2025 ob 17. uri. v predavalnici A3, Hiša A, s panelno razpravo. Poleg Paline Kot bosta v razpravi sodelovali še Anne Gerlieb iz FH Potsdam in Ahngeli Shivam z Univerze Mainz/Georgia State University.

Kontekstualizacija in spremljevalni dogodki

Ta razstava je del širše zaveze, da bi izpostavili vprašanje vidnosti žensk v znanosti. To podpira tudi dogodek »Missed Images – Making Women Visible in Science« na FernUniversität v Hagnu. Ta razstava bo potekala od 11. februarja do 12. marca 2025 v kavarni FernUni. Tam so razstavljene fotorealistične slike znanstvenic, ustvarjene z umetno inteligenco, ki pogosto niso prejele priznanja, ki si ga zaslužijo za svoje prispevke k raziskavam.

Primer je Rosalind Franklin, ki je odkrila strukturo dvojne vijačnice DNK, vendar nikoli ni prejela Nobelove nagrade. Na razstavi v Hagnu je predstavljena s sliko in medaljo Nobelove nagrade za priznanje njenega pomena. Dogodek, ki ga je razvila fotografinja in znanstvena komunikatorka Gesine Born, obiskovalcem omogoča tudi, da prejmejo informacije o predstavljenih raziskovalcih prek kod QR, ki jih bo prebral glas Lise Meitner, ki ga je ustvarila umetna inteligenca.

Strukturne neenakosti v znanosti

Teme razstav se ujemajo z rezultati aktualne raziskave Tehnološkega inštituta Karlsruhe (KIT) o medijski prepoznavnosti žensk v znanosti. Ta študija kaže, da je le 18 % strokovnjakinj, citiranih v medijih, žensk, čeprav je delež žensk na obravnavanih raziskovalnih področjih okoli 31 %. Dokazov o neposredni diskriminaciji v postopkih izbire novinarjev ni bilo, vendar medijska prepoznavnost pogosto ohranja hierarhično strukturo. Za ženske je precej manj verjetno, da bodo zasedle najvišje položaje in dosegle nižje ocene glede objav in ugleda.

Te strukturne neenakosti se ne odražajo le v znanosti, ampak tudi v poročanju. Analiza 4.860 člankov v vodilnih nemških medijih o temah tveganja, povezanih z znanostjo, od leta 1995 do 2020 kaže močno neravnovesje. Razstavi v Gießnu in Hagnu sta pomemben korak k temu, da te neenakosti postanejo vidne in ozaveščajo javnost.