Živa knjižnica v Marburgu: Prihodnost duševnega zdravja za mlade!

Živa knjižnica v Marburgu: Prihodnost duševnega zdravja za mlade!

2. julija 2025 je v starem botaničnem vrtu Philippsove univerze v Marburgu potekal projekt »Živa knjižnica«. Ta inovativna oblika je pridobila na pomenu zaradi sodelovanja več kot 300 študentov iz šestih marburških šol. Dogodek je namenjen spodbujanju osebne izmenjave med študenti in študenti psihologije.

Koncept »Žive knjižnice« temelji na mednarodnih modelih, vendar je bil dodatno razvit posebej za mlade ciljne skupine. Študenti psihologije delujejo kot »žive knjige«, ki ponujajo pristen dostop do duševnega zdravja. Namen te izmenjave je zagotoviti starosti primerne vpoglede v psihološki stres in posredovati zdrave strategije obvladovanja stresa.

Pomembni vidiki in cilji dogodka

Učitelja Alina Oschwald in Pius Kern poudarjata, kako pomembna sta otroštvo in adolescenca za razvoj strategij spoprijemanja. Projekt zasleduje več ciljev:

• Vorurteile abbauen und offenen Umgang mit psychischen Belastungen fördern.
• Wissen über psychische Gesundheit und Informationen über Risiken und Schutzfaktoren bereitstellen.
• Wege zur Stärkung der seelischen Widerstandskraft aufzeigen.

Od ustanovitve leta 2019 je Živa knjižnica namenjena krepitvi duševnega zdravja mladih. Teme izdaje 2025 segajo od koncentracije in socialnih veščin do uravnavanja čustev in reševanja problemov. Posebna pozornost je namenjena tudi izzivom, ki izhajajo iz pandemije in trenutne krize.

Trenutno stanje duševnega zdravja mladostnikov

Poročilo o zdravju otrok za leto 2023 kaže, da so otroci in mladostniki v Nemčiji zelo izpostavljeni psihološkemu stresu. Prizadetih je več kot osem milijonov mladih ljudi, zlasti dekleta, ki pogosto kažejo simptome, kot so depresija in anksiozne motnje. Pandemija je razmere še poslabšala, prav tako nove skrbi, ki sta jih na primer prinesla vojna v Ukrajini in podnebna kriza.

Strokovnjaki opozarjajo na preobremenjenost zdravstvenega, šolskega in mladinskega sistema ter nujno pozivajo k preventivni, življenjsko usmerjeni ponudbi. Čakalne dobe na terapevtska mesta so pogosto predolge, kar vodi v neustrezno oskrbo. Poročilo tudi poudarja potrebo po vključitvi duševnega zdravja v kurikulum ter spodbujanju strokovnjakov za duševno zdravje in šolskih psihologov.

Posebno zaskrbljujoč je pojav podnebne tesnobe. Raziskava kaže, da je 59 odstotkov ljudi, starih od 16 do 25 let, zelo zaskrbljenih zaradi podnebnih sprememb. Ta strah ni opredeljen kot duševna bolezen, lahko pa motivira mlade, da prevzamejo aktivno vlogo pri varovanju podnebja.

Ob zaključku je treba poudariti, da »Živa knjižnica« ni le pomemben vir informacij, ampak predstavlja tudi sodoben format za pomoč mladim pri soočanju z duševnimi težavami. Kombinacija osebne izmenjave in strokovnega znanja bi lahko odločilno prispevala h krepitvi odpornosti med mladimi in zmanjšanju stigmatizacije duševnih težav.

Za več informacij o duševnem zdravju otrok in mladostnikov poročila najdete na spletnih straneh Univerza v Marburgu, Zdravniški vestnik in BPTK si je mogoče ogledati.