Nov projekt EU TRACE-PD: Revolucionarna raziskava o zgodnji diagnozi Parkinsonove bolezni

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

EU projekt TRACE-PD na Univerzi v Marburgu raziskuje zgodnje faze Parkinsonove bolezni in razvija nove biomarkerje.

Das EU-Projekt TRACE-PD der Uni Marburg untersucht frühzeitige Phasen der Parkinson-Krankheit und entwickelt neue Biomarker.
EU projekt TRACE-PD na Univerzi v Marburgu raziskuje zgodnje faze Parkinsonove bolezni in razvija nove biomarkerje.

Nov projekt EU TRACE-PD: Revolucionarna raziskava o zgodnji diagnozi Parkinsonove bolezni

Nov evropski projekt, imenovan TRACE-PD, se bo začel 1. junija 2025. Glavni cilj tega skupnega projekta je izboljšati razumevanje Parkinsonove bolezni v zgodnjih fazah, preden se pojavijo prvi simptomi. Koordinacijo izvaja Philippsova univerza v Marburgu pod vodstvom prof. dr. Davida Pedrose. To pobudo, ki ima skupni proračun približno 1,3 milijona evrov, financira skupni program EU za raziskave nevrodegenerativnih bolezni (JPND). Marburški del tega projekta prejema nacionalna sredstva zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave (BMBF) v višini 266.000 evrov.

TRACE-PD raziskuje osrednje mehanizme napredovanja bolezni in želi identificirati nove biomarkerje. Posebna pozornost je namenjena odpornosti in kompenzacijskim mehanizmom možganov. V ta namen se analizirajo multicentrični nizi podatkov bolnikov v zgodnji fazi bolezni. Te analize vključujejo sodobne metode, kot so EEG, MEG, PET, SPECT in MRI. Obstaja tudi mednarodno sodelovanje, ki vključuje tudi študije na Karolinska Institute v Stockholmu, za raziskovanje učinka kompenzatornih procesov pri dopaminskih nadomestnih terapijah.

Faze Parkinsonove bolezni

Parkinsonova bolezen je najpogostejša oblika Parkinsonovega sindroma v Nemčiji. Potek je običajno razdeljen na dve fazi: prodromalno fazo in klinično fazo. V prodromalni fazi, ki lahko traja več let, motoričnih simptomov skoraj ni. Vendar so pogosti stranski učinki depresivno razpoloženje, zaprtje, izguba voha in motnje spanja REM. V klinični fazi pa se motorični simptomi pokažejo in se sčasoma poslabšajo. Čeprav jih je na začetku mogoče zlahka zdraviti z zdravili, se učinkovitost vse bolj zmanjšuje.

Potek Parkinsonove bolezni je razdeljen na pet stopenj:

  • Stadium 1: Symptome wie Zittern auf einer Körperseite, kaum Einfluss auf den Alltag.
  • Stadium 2: Verstärkung der Symptome, Bewegungseinschränkungen auf beiden Seiten, Schwierigkeiten beim Erledigen alltäglicher Aufgaben.
  • Stadium 3: Deutliche Bewegungsverlangsamung, erhöhtes Sturzrisiko, Einschränkungen im Alltag.
  • Stadium 4: Voll ausgeprägte Symptome, schwere Beeinträchtigungen, eingeschränkte Selbstständigkeit.
  • Stadium 5: Fortgeschrittene Symptome, erhebliche Beinschmerzen und Steifheit, häufige Betreuung notwendig.

Potreba po biomarkerjih

Eden večjih izzivov pri raziskovanju Parkinsonove bolezni je razvoj terapij, ki lahko trajno vplivajo na potek bolezni. Trenutno je zdravljenje predvsem simptomatsko. Identifikacija biomarkerjev je ključnega pomena. Ti merljivi biološki indikatorji bi lahko omogočili zgodnje odkrivanje bolezni in tako pospešili razvoj terapij, ki spreminjajo bolezen.

Pomemben napredek je bil dosežen z odkritjem napačno zvitega alfa-sinukleina v cerebrospinalni tekočini ali krvi. Ta pristop, ki temelji na biomarkerjih, bi lahko omogočil zgodnjo diagnozo, potencialno do deset let pred pojavom motoričnih simptomov. Nov test pomnoževanja semena (SAA) zagotavlja 97-odstotno natančnost za odkrivanje alfa-sinukleina, kar predstavlja preboj v diagnostični tehnologiji.

Cilj raziskave je omogočiti prehod s simptomatskih na preventivno-personalizirane terapevtske pristope do leta 2040. Profesor Brit Mollenhauer poudarja, da je realen napredek pri raziskavah Parkinsonove bolezni mogoče pričakovati v naslednjih desetletjih do dveh. Prepričana je, da bo razvoj novih terapij in diagnostičnih orodij izboljšal kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo.