Zaščita podnebja v središču pozornosti: Začenja se serija predavanj na Univerzi v Greifswaldu!
Univerza v Greifswaldu organizira serijo predavanj o varstvu podnebja, ki se začne 15. aprila 2025 z interdisciplinarnimi predavanji.

Zaščita podnebja v središču pozornosti: Začenja se serija predavanj na Univerzi v Greifswaldu!
Univerza v Greifswaldu ob torkih od 16. ure redno organizira sklop predavanj na temo varstva podnebja. do 18. ure Predavanje o mednarodnem pravu varstva podnebja in nemški podnebni zunanji politiki je na programu 15. aprila 2025. Ti dogodki so del obsežne pobude, ki jo organizira Inštitut za energetsko, okoljsko in pomorsko pravo (IfEUS). Namen je spodbuditi javno in v dejstva usmerjeno razpravo o varstvu podnebja ter osvetliti različne vidike podnebnih sprememb in njihov pravni okvir. Serija predavanj zajema osrednje teme, kot so doseganje podnebnih ciljev Pariškega sporazuma in načrti nove zvezne vlade za učinkovito izvajanje podnebnih ukrepov s strani držav in občin.
Predavanja so interdisciplinarna in vključujejo elemente s področja ekonomije, politologije in naravoslovja. Poleg začetka 15. aprila so predvidena še predavanja o podnebnih ciljih EU in nemških podnebnih ciljih. Pomemben cilj sklopa predavanj je pojasniti možnost sodnega ukrepanja, če cilji in ukrepi niso izpolnjeni. Dogodki so odprti za javnost, osebna udeležba pa je mogoča brez prijave. Vendar je registracija obvezna za digitalne udeležence. Prizorišče je kampus Loefflerstraße Univerze v Greifswaldu.
Kontekst: Pariški sporazum
Pariški sporazum (ÜvP), ki je bil sprejet leta 2015 med podnebno konferenco COP 21, postavlja ambiciozne cilje za zmanjšanje globalnega segrevanja. Cilj je omejiti globalno segrevanje na precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo, z idealnim ciljem ohraniti dvig temperature pod 1,5 °C. Osrednja zahteva ÜvP je čim hitreje doseči svetovni vrh emisij, čemur sledi drastično zmanjšanje emisij. Po navedbah Zvezne agencije za okolje morajo države pogodbenice od leta 2020 vsakih pet let posodobiti svoje nacionalne prispevke za varstvo podnebja (NDC), pri čemer upoštevajo morebitno povečanje ambicij.
ÜvP je stopil v veljavo 4. novembra 2016, potem ko ga je ratificiralo najmanj 55 držav, odgovornih za 55 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Do leta 2023 je sporazum podpisalo 195 držav. Prva globalna ocena stanja za pregled doseganja ciljev je bila izvedena leta 2023, druga se pričakuje leta 2026 in naj bi bila končana do leta 2028.
Pravni okvir in podnebne spremembe
Drugi ključni vidik ÜvP je preglednost, ki je določena v posebnem okviru. Države so dolžne beležiti svoje nacionalne emisije in jih redno objavljati. To poročanje ne podpira le sledljivosti napredka, temveč omogoča tudi primerljivo analizo med državami. V ÜvP je bila vključena tudi naloga podpore državam v razvoju pri varstvu podnebja. Industrijske države morajo poleg finančne podpore zagotoviti tudi tehnološko pomoč in prenos znanja.
Serija predavanj na Univerzi v Greifswaldu odraža pomembna vprašanja in izzive, ki se pojavljajo v kontekstu varstva podnebja in mednarodnih sporazumov. Z razpravo o vlogi prava v podnebni politiki se bistveno prispeva k ozaveščanju in razumevanju različnih mehanizmov, ki so namenjeni pospeševanju varstva podnebja. Kontaktna oseba dogodka je prof. dr. Sabine Schlacke z Inštituta za energetsko, okoljsko in pomorsko pravo.