Evropa načrtuje drastične spremembe: pripor do deportacije do 24 mesecev!

Evropa načrtuje drastične spremembe: pripor do deportacije do 24 mesecev!

Evropska komisija je 16. aprila 2025 predstavila nov osnutek direktive o vračanju, ki temelji na nemški politiki vračanja. Ta pobuda želi pospešiti deportacijo zavrnjenih prosilcev za azil in ustvariti enotno rešitev za vse države članice EU. Osnutek bi lahko pomenil podaljšanje pripora do deportacije s sedanjih najvišjih 12 mesecev na 24 mesecev, kar je že naletelo na precej kritik.

Znanstvenik iz Univerza v Göttingenu so objavili preverjanje dejstev na to temo, ki kaže, da so obstoječe politike vračanja razvrščene kot neučinkovite. Prof. dr. Sabine Hess, ki vodi projekt, trdi, da bi bile pravice do dolgoročnega bivanja za migrante veliko bolj učinkovite. Poudarja, da bi takšne pravice lahko ne le zmanjšale stres, ampak tudi zmanjšale porabo sredstev v organih.

Prazgodovina in politični razvoj

Razprava o novi direktivi o vračanju ni nova. Lansko leto vračanje ni bilo obravnavano v svežnju o azilu in migracijah (CEAS), ker ni bilo doseženo soglasje med državami članicami. Komisija zdaj z novo večino poskuša narediti še en korak. Predvidena uredba naj bi zagotovila, da bodo zavrnjeni prosilci za azil iz ene države EU priznani v drugih, kar bo olajšalo deportacije. Primer tega je, če zavrnjeni prosilec za azil iz Avstrije potuje v Nemčijo – v tem primeru bi Nemčija prevzela repatriacijo in od Avstrije prejela finančno nadomestilo.

V praksi pa bi to lahko privedlo tudi do precejšnjega povečanja pridržanja beguncev, saj se lahko odredi tudi do 24 mesecev zapora. Leta 2024 je bilo v Nemčiji registriranih že več kot 40.000 ljudi, ki morajo zapustiti državo. Istega leta se je število deportacij v primerjavi z letom prej povečalo za 22 %, število prošenj za azil pa zmanjšalo za tretjino.

Kritike in pomisleki

Kritiki se bojijo, da bi razširitev pridržanja priseljencev lahko povzročila humanitarno krizo. Razpravlja se tudi o načrtih za vzpostavitev "vozlišč za vračanje" v tretjih državah. Ti centri za vračanje bi lahko migrante odvrnili od vstopa v EU. Države, kot sta Madžarska in Italija, so že zahtevale centre za vračanje v tretjih državah, vendar so številni strokovnjaki skeptični glede praktične izvedljivosti teh modelov.

Kot primer se navaja tudi tako imenovani albanski model, ki bi lahko tujcem omogočil, da zaprosijo za azil v tretjih državah. Vendar pa je po novi uredbi v te povratne centre dovoljeno pripeljati le zavrnjene prosilce za azil. Obstaja tudi izziv, da nekatere države izvora veljajo za nevarne, zaradi česar je izgon problematičen.

Za podrobnejše informacije in nadaljnje rezultate raziskav glejte Univerza v Göttingenu na njihovo spletno stran. Glede na daljnosežne spremembe v Direktivi EU o vračanju je treba še videti, kako bo načrte dejansko mogoče izvesti in kakšen učinek bodo imeli na prizadete ljudi.