Najzgodnejše cvetoče rastline: Senzacionalno odkritje s Portugalske!

Najzgodnejše cvetoče rastline: Senzacionalno odkritje s Portugalske!

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jo sestavljajo raziskovalci iz Univerza Leibniz Hannover in Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn, pridobil nove vpoglede v razvoj cvetočih rastlin (kritosemenk). Raziskava določa najzgodnejši znani pojav teh rastlin in osvetljuje zgodovino evolucije na Zemlji.

Prejšnje teorije so bile revidirane, da bi pokazale, da evdikoti, glavna skupina znotraj kritosemenk, niso obstajali le pred približno 121 milijoni let, ampak vsaj dva milijona let prej. Te informacije potrjujejo analize fosilov in cvetnega prahu, ki so bili natančno datirani pred 123 milijoni let.

Projekt in njegov napredek

Projekt »Palinološke raziskave najzgodnejše faze evolucije kritosemenk« se je začel oktobra 2020 in je financiran z 255.000 evri. Traja do marca 2025. Raziskovalcem je uspelo odkriti najstarejši cvetni prah dvodomnih cvetočih rastlin v kamnitih formacijah na Portugalskem. Analiza je potekala v obalnih morskih usedlinah luzitanskega bazena in je osvetlila geografsko porazdelitev in razvoj kritosemenk.

Natančni datumi za določitev starosti fosilnega cvetnega prahu so bili določeni s kombinacijo analiz izotopov stroncija in biostratigrafskih informacij. To je omogočilo natančno zaznavanje prvega pojava evdikotov.

Struktura cvetnega prahu in evolucijski pomen

Za cvetni prah evdikota je značilna njegova trikolpatna struktura – kar pomeni, da ima v svoji zunanji lupini tri majhne žlebove, kar prizadene 72 % živih vrst kritosemenk. Ta struktura je ključna za razvrščanje in razumevanje evolucije med cvetočimi rastlinami. Nasprotno pa imajo enokaličnice in druge bazalne dvokaličnice vzorce cvetnega prahu enokaličnic.

Sami evdikoti so monofiletska skupina in kažejo pomembne razlike v morfologiji cvetov. V velikem kladu jedrnih evdikotov so cvetlične strukture bolj stereotipne in pogosto kažejo posebno strukturo, ki se razlikuje od bazalnih evdikotov. To vključuje strukturo za proizvodnjo nektarja, ki je bistvena za opraševanje.

Regionalna pojavnost in nadaljnja raziskovalna vprašanja

Geografska lega luzitanskega bazena nakazuje, da so bile zgodnje kritosemenke morda razširjene predvsem v srednjih zemljepisnih širinah. Vendar ostaja nejasno, pod kakšnimi pogoji so se te rastline razvile in kakšen vpliv so imeli tektonski procesi plošč in podnebne spremembe na njihov razvoj.

Če povzamemo, rezultati, objavljeni v Zborniku Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike (PNAS), ponujajo nove poglede na izvor in razvoj cvetočih rastlin ter razširjajo naše znanje o razvoju rastlin na Zemlji. Ta pomemben napredek v palinologiji prikazuje dinamično prepletanje raziskav, tehnologije in zgodovine našega planeta.