Göttingen vrača lobanje na Marshallove otoke – korak do ozdravitve!

Göttingen vrača lobanje na Marshallove otoke – korak do ozdravitve!

Univerzi v Göttingenu in Freiburgu sta 7. oktobra 2025 s predajo človeških posmrtnih ostankov delegaciji Republike Marshallovi otoki naredili pomemben korak k vračanju. Uradna predaja posmrtnih ostankov, ki prihajajo z Marshallovih otokov, je potekala v Göttingenu. Doreen deBrum, veleposlanica Marshallovih otokov, je dejala, da ta trenutek predstavlja pomembno gesto za povrnitev dostojanstva prednikov. Vrnjeni ostanki vključujejo štiri lobanje posameznikov z Enewetaka, atola na Maršalovih otokih.

Posmrtni ostanki so bili prej shranjeni v Muzeju etnologije v Hamburgu in v anatomsko-antropološki zbirki Univerze v Freiburgu. Paul Merz, nemški kolonialni uradnik, je lobanje prodal hamburškemu muzeju leta 1913. Še vedno ni jasno, kako so človeški ostanki prišli v last Merza. Ta vrnitev je v kontekstu nemške kolonialne uprave, ki je od leta 1911 poskušala gospodarsko izkoristiti Marshallove otoke. V preteklih letih je bilo skupno zbranih več kot 1300 kosti iz nekdanjih kolonij v Nemčiji.

Raziskovanje in odgovornost

Vrnitev človeških posmrtnih ostankov je del večletnega raziskovalnega projekta različnih provenienc. Univerza v Göttingenu izvaja ta projekt z naslovom »Človeški ostanki iz kolonialnih kontekstov«, ki se ukvarja s kritično analizo zgodovine zbirk. Po informacijah iz NDR Zbirka obsega več kot 1300 kosti, okoli 50 jih je bilo že vrnjenih, tudi v druge države, kot je Palau.

Falko Mohrs, minister za znanost in kulturo Spodnje Saške, je poudaril pomen te vrnitve v kontekstu kolonialne dediščine. Ministrica za znanost Baden-Württemberga Petra Olschowski je prav tako poudarila odgovornost univerz, da kritično obravnavajo pretekle krivice. Univerza v Freiburgu je tudi sporočila, da so bili v njihovi instituciji vrnjeni ne le ostanki Marshallovih otokov, ampak tudi drugi ostanki iz različnih držav, da bi dosegli pravičnost in ozdravitev prizadetih kultur.

Vrnite se kot del večjega trenda

Razprava o vračanju kulturnih dobrin ni nova. Glasno Wikipedia Te razprave so se začele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zlasti neodvisnost nekdanjih kolonij je privedla do povečanih zahtev po restituciji. Vrnitev kulturnih dobrin, kot so človeški posmrtni ostanki, se vedno bolj obravnava kot temeljna za kulturno samozavest v državah izvora.

V zadnjih letih so številne ustanove v Evropi in Severni Ameriki začele obdelovati svoje fonde in vračati kulturne dobrine. Nemčija se je v zvezi s tem že večkrat vrnila, med drugim v Namibijo, Avstralijo in od leta 2019 na Marshallove otoke. Tekoče razprave o restituciji so pogosto označene z različnimi perspektivami in se ne ukvarjajo le s pravnimi in političnimi vidiki, ampak tudi z moralnimi.

Na splošno vrnitev lobanj na Marshallove otoke kaže na pomen priznavanja zgodovine kolonialne krivice in aktivnega dela za povrnitev izgubljenega dostojanstva. Univerzi v Göttingenu in Freiburgu sta s svojo zavzetostjo zgled za kritično preučevanje kolonialne preteklosti in upanje na pravično prihodnost.