Umetna inteligenca revolucionira sodstvo: göttingenski raziskovalci predstavljajo nova odkritja!

Umetna inteligenca revolucionira sodstvo: göttingenski raziskovalci predstavljajo nova odkritja!

Raziskovalci na Univerzi v Göttingenu trenutno odkrivajo potencial uporabe umetne inteligence (AI) v civilnih sodnih postopkih. V okviru obsežnega projekta, ki poteka v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje Spodnje Saške, je poudarek na pomembnih temah, kot so dizelski škandal, pravice potnikov in pogodbene klavzule zavarovalnic in bank. Cilj preiskave je narediti množične postopke učinkovitejše in avtomatizirati procese odločanja, kar je projekt, ki z nadaljevanjem digitalizacije sodstva postaja vse pomembnejši.

Osrednja skrb raziskovalcev je določiti pravne, tehnične in organizacijske zahteve za uporabo umetne inteligence. Glasno Univerza v Göttingenu, so dejavniki, kot so narava dejavnosti – bodisi administrativne bodisi vsebinske – stopnja avtomatizacije in kompleksnost področja uporabe, ključni za implementacijo umetne inteligence v sodno odločanje.

Podrobnosti o projektu in modelih

Raziskovalni projekt, imenovan tudi MAKI, se intenzivno ukvarja z razvojem asistenčnega sistema, ki naj bi razbremenil sodnike v množičnih postopkih. Prof. dr. Philipp Reuß, sourednik FamRZ, je pomembno vključen v preiskavo.

V okviru tega projekta bosta testirana dva modela umetne inteligence: prvi model je namenjen predvidevanju indikativnih lastnosti v datotekah, medtem ko drugi model neodvisno identificira te lastnosti s pomočjo prepoznavanja vzorcev. Pomemben vidik raziskave je tudi analiza pravnih in etičnih vprašanj, predvsem združljivosti uporabe umetne inteligence z načeli civilnega postopka in neodvisnostjo sodstva. Prva faza projekta je bila predstavljena na Univerzi v Göttingenu sredi avgusta 2025, rezultati pa so dokumentirani v obsežnem poročilu.

Pravni okvir in priporočila za ukrepanje

Te študije kažejo, da okvirni pogoji ustave, človekovih pravic in evropske zakonodaje v osnovi ne nasprotujejo uporabi umetne inteligence pri sodnem odločanju. Vendar pa lahko postanejo potrebne pravne prilagoditve, zlasti z večjo avtomatizacijo in kompleksnostjo, kar bi lahko povzročilo strožje zahteve glede skladnosti s pravnimi okviri.

Projektni partnerji nameravajo na podlagi rezultatov raziskav razviti priporočila za ukrepanje, da bi še naprej pospešili integracijo umetne inteligence v pravosodni sistem. Končno poročilo vključuje celovito analizo tehničnih in pravnih zahtev ter omejitev in izzivov, povezanih z uporabo umetne inteligence. Te pomembne ugotovitve so ključne za oblikovanje sodnega odločanja v prihodnosti.

Dodatne informacije so na voljo v končnem poročilu projekta, ki je na voljo na spletu, in zagotavlja globlji vpogled v pravni okvir in etične pomisleke v zvezi z uporabo umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Informacije najdete tudi na FamRZ in Bundestag, ki je prav tako objavil ustrezna gradiva o temah umetne inteligence in prava.