Podnebne spremembe ogrožajo drevesa v Braunschweigu: stres in pomanjkanje hranil!

Podnebne spremembe ogrožajo drevesa v Braunschweigu: stres in pomanjkanje hranil!

Podnebne spremembe neposredno vplivajo na drevesa v Braunschweigu in okolici, ugotavlja študija Tehnična univerza v Braunschweigu razkrila. Ekstremna vročina, vztrajna suša in pomanjkanje hranil terjajo davek na drevesih. V zadnjih treh mesecih je regija prejela le 40 mm padavin, kar je le 25 % od običajnih 160 mm.

Mestna drevesa kažejo jasne simptome stresa. Predvsem platane so v slabem stanju, kot na primer pred okrepčevalnico Katharinen. Ta drevesa trpijo zaradi prezgodnjega odpadanja listov in zmanjšane moči. Posebej problematično je pomanjkanje vode, saj izsušuje tla ne le poleti, ampak tudi spomladi.

Eksistencialne grožnje drevesnim vrstam

Razmere so tako resne, da domorodne drevesne vrste, kot sta bukev in hrast, doživljajo eksistencialni stres. To še posebej velja za mestna in plitva mesta. To pomanjkanje vode oslabi imunski sistem dreves in jih naredi bolj ranljive za škodljivce in patogene. V severni Nemčiji se širijo žuželke, kot sta podlubnik in hrastov molj.

Trenutna poročila kažejo, da le eno od petih dreves v Nemčiji velja za zdravo. Pritisk podnebnih sprememb na gozdove v srednji Evropi zahteva prilagojeno gospodarjenje z gozdovi. Druga težava je pomanjkanje žvepla, ki so jo še poslabšali strožji zakoni o kakovosti zraka.

Raziskovalni pristopi k izboljšanju odpornosti

Za boj proti tem izzivom so znanstveniki na TU Braunschweig izvedli raziskavo ciljne uporabe žvepla za povečanje odpornosti dreves na stres. Za analizo učinkov pomanjkanja žvepla na zdravje rastlin so na dnevnem redu poskusi v lončkih in na terenu. Ugotovitve bi lahko dale pomembne spodbude za prihodnje gospodarjenje z gozdovi.

Drug pristop k spodbujanju odpornosti mestnih dreves na sušo je prek Zvezna agencija za okolje podpira. Cilj raziskovalnega dela je izbira primernih regionalnih talnih substratov ter podnebju prilagojenih drevesnih vrst in sort. Predvidene so primerjalne študije na drevesnicah in realnih mestnih lokacijah.

Osrednji vidik odpornosti je ustrezna opremljenost drevesnih lokacij. Mlada drevesa so še posebej dovzetna za stres zaradi suše, medtem ko se starejši primerki lažje spopadejo s temi izzivi. V Hamburgu je na primer skoraj polovica uličnih dreves starejših od 40 let, zaradi česar so bolj odporna na učinke podnebnih sprememb.

Zaščita in vzdrževanje uveljavljene drevesne populacije je zato ključnega pomena za trajnostni urbani razvoj. Za boljše obvladovanje potreb po vodi je bilo priporočeno, da se pogostejše in doslednejše zalivanje vključi v pogodbene obveznosti. Senzorji, ki merijo vlažnost tal na različnih globinah, kažejo, da obstoječi substrati morda ne bodo več zadostovali za zagotavljanje vpijanja vode.

Če povzamemo, stanje mestnega drevja v Braunschweigu je osupljiv primer izzivov mestne vegetacije ob soočanju s podnebnimi spremembami. Tekoči raziskovalni projekti bodo ključnega pomena za to, kako se bodo skupnosti v prihodnosti soočale s spreminjajočimi se podnebnimi razmerami.