Podnebne spremembe ogrožajo bukove gozdove: pričakovan upad rasti do 50 %!

Podnebne spremembe ogrožajo bukove gozdove: pričakovan upad rasti do 50 %!

Vplivi podnebnih sprememb na evropske bukove gozdove so resni in zaskrbljujoči. Raziskovalna ekipa iz Univerza v Göttingenu izvedli obsežno študijo, da bi preučili, kako porazdelitev padavin in podnebne spremembe vplivajo na te pomembne gozdne ekosisteme. Študija se je osredotočila na bukov gozd blizu Ebergötzena, s 30 senzorji za dež in napravami za zbiranje listov, nameščenih v sedmih letih. Rezultati kažejo 5,75-odstotno letno zmanjšanje deleža dežja, ki doseže tla.

Podatek je bil objavljen v znanstveni revijiSporočila o okoljskih raziskavahobjavljeni in odražajo vse večjo spremenljivost porazdelitve padavin v Evropi. Opaziti je zmanjšanje količine dežja in trajanja posameznih dežnih pojavov, vendar povečanje intenzivnosti. Čeprav ta ločitev pretoka vode v gozdnem ekosistemu trenutno ne povzroča akutne škode na drevesih, se v prihodnosti pričakuje naraščajoča heterogenost vlage v tleh in aktivnosti mikroorganizmov.

Problemi rasti navadne bukve

Evropska bukev (Fagus sylvatica) je osrednja drevesna vrsta v evropskih listopadnih gozdovih. Na njegov razvoj žal močno vplivajo podnebne spremembe; Zlasti v južni Evropi se je rast v zadnjih 60 letih zmanjšala za do 20 odstotkov. To zaskrbljujočo informacijo je posredoval science.de pod pogojem. Napovedi kažejo, da se bo ta padec v prihodnjih desetletjih še povečal, medtem ko nekaj dobičkov v severni Evropi ne more nadomestiti izgub v preostali Evropi.

Navadna bukev je najpogostejša vrsta listavcev v Nemčiji in zavzema okoli 15 odstotkov gozdne površine. Skoraj 100 območij bukovih gozdov v 18 evropskih državah je celo uvrščenih na Unescov seznam naravne svetovne dediščine. Študija, ki jo je vodil Edurne Martinez del Castillo z Univerze v Mainzu, je preučevala rast na 324 lokacijah in analizirala več kot 780.000 meritev drevesnih obročev v več desetletjih.

Rezultati kažejo, da se je rast bukve v zadnjih 60 letih upočasnila. Medtem ko je bilo nekaj rasti opaziti v severnih regijah Danske, Norveške in Švedske, so se bukve v južni Evropi soočile s precejšnjim upadom rasti. To se še posebej poslabša zaradi kombinacije naraščajočih temperatur in padanja padavin s sočasnimi vročinskimi valovi.

Dolgoročne napovedi in strategije prilagajanja

Prihodnost bukovih gozdov je glede na podnebne spremembe črna. Tudi v optimističnih podnebnih scenarijih, kot je v Meteogiornale poročila se za južno Evropo med letoma 2020 in 2050 pričakujejo do 30-odstotne izgube rasti. Po manj ugodnem scenariju bi lahko stopnje rasti v srednji Evropi padle za 20 do 30 odstotkov, v južni Evropi pa celo za več kot 50 odstotkov. Te zastrašujoče napovedi poudarjajo potrebo po nujnih ukrepih za prilagoditev gozdov spreminjajočim se podnebnim razmeram.

Dolgoročno bo uvedba na sušo odpornih drevesnih vrst, kot so hrasti, morda celo potrebna za ublažitev učinkov podnebnih sprememb in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Povečana genska in strukturna raznolikost v gozdovih bi lahko pripomogla tudi k občutnemu zmanjšanju tveganj za ekosisteme in preprečila propad teh dragocenih okolij.

Bukovi gozdovi niso le ekološko in gospodarsko pomembni, ampak imajo tudi osrednjo vlogo pri upravljanju z vodami in uravnavajo kroženje ogljika. Potrebujejo vlažno ozračje z enakomerno porazdeljenimi padavinami in dobro odcedna tla. Zato je nujno, da se sprejmejo ustrezni zaščitni ukrepi za zavarovanje teh dragocenih habitatov.