Preoblikovanje morskih raziskav: Inovativne tehnologije za zaščito obale!

Preoblikovanje morskih raziskav: Inovativne tehnologije za zaščito obale!

Nemška zveza za raziskave morja (DAM) se je uveljavila kot osrednji kompetenčni center za raziskave morja v Nemčiji. 7. maja 2025 je neodvisna ocenjevalna komisija ugotovila, da je bil DAM dosledno ocenjen pozitivno. To poudarja uspehe DAM pri strateškem povezovanju nemških morskih raziskav in njegovo mednarodno prepoznavnost. V tem zavezništvu imata pomembno vlogo predvsem Center za obalne raziskave (FZK) na Tehnični univerzi v Braunschweigu in Univerza Leibniz v Hannovru.

Poleg tega želi DAM zagotoviti praktično znanje za zaščito morij in obal. Eden od vodilnih projektov je raziskava učinkov rabe Severnega morja, predvsem v povezavi z vetrno energijo, v okviru misije »sustainMare«. Prof. dr.-ing. Nils Goseberg, ki vodi FZK, poudarja potrebo po interdisciplinarnem sodelovanju za razvoj trajnostnih rešitev.

Raziskovalne prioritete in infrastruktura

Raziskovalna infrastruktura FZK vključuje sodobne objekte, kot je kanal za pretok velikih valov (GWK+), pa tudi kanale za manjše valove in preskusne naprave. Poudarek je na raziskovalnih področjih, kot so trajnostna zaščita obale, nevihtni sunki, cunamiji in vetrna energija na morju. Te raziskovalne misije so ključne v kontekstu izzivov, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Posebej omembe vredna je raziskovalna misija DAM »mareXtreme«, ki jo vodi prof. dr.-ing. Torsten Schlurmann z univerze Leibniz v Hannovru. Ta misija se ukvarja z obvladovanjem tveganja morskih ekstremnih dogodkov in je namenjena krepitvi odpornosti obalnih skupnosti ter spodbujanju prenosa znanja in tehnologije.

Vetrna energija na morju v evropskem kontekstu

Tema vetrne energije postaja vse bolj pomembna, zlasti v povezavi s potrebo po širitvi vetrne energije na morju v Evropi. Lansko leto je Nemčija zabeležila povečanje vetrne energije na morju za okoli 8 gigavatov (GW), medtem ko je bila skupna proizvodnja vetra na morju v devetih severnomorskih državah okoli 30 GW. Države G7 si zastavljajo ambiciozne cilje povečati moč vetrnih elektrarn na morju na 150 GW do leta 2030, kar je enakovredno proizvodnji energije približno 150 jedrskih elektrarn.

Z določitvijo ciljev za leto 2030 in 2050 za štirikratno povečanje zmogljivosti na 120 GW oziroma 300 GW je jasno, da se Nemčija in druge evropske države soočajo z ogromnim potencialom in izzivi. Vendar pa se zvezna vlada sooča tudi z ovirami, zlasti pri širjenju vetrne energije na kopnem, kar povečuje osredotočenost na sisteme na morju.

Inovativne tehnologije za opazovanje oceanov

Inovativne tehnike, kot so podvodne kamere, nadzorovane z umetno inteligenco, nameščene na avtonomnih podvodnih vozilih, ponujajo nove načine za opazovanje morske flore in favne. Te kamere zagotavljajo neinvazivno alternativo tradicionalnim raziskovalnim metodam in omogočajo neprekinjeno merjenje okoljskih pogojev, kot sta temperatura in slanost. Tehnologija okoljske DNK (eDNK) se uporablja tudi za identifikacijo biotske raznovrstnosti. To predstavlja revolucijo v analizi vrst in pomaga pri boljšem prepoznavanju ekoloških stresorjev.

Celostni pristop projekta SeaMe, ki temelji na ekosistemu, je namenjen zbiranju podatkov in razumevanju interakcij med organizmi in njihovim okoljem. Ta metodologija je ključnega pomena za preučevanje vplivov vetrnih turbin na morju na morsko okolje in zagotavljanje bolj trajnostnega spremljanja morskega okolja.