Mešani gozdovi na preizkušnji: živalskim vrstam koristi raznolikost!

Mešani gozdovi na preizkušnji: živalskim vrstam koristi raznolikost!

Sožitje živalskih vrst v evropskih gozdovih je osrednja tema trenutnih raziskav. Po preiskavi v Raziskovalne skupine z Univerze v Göttingenu kaže, da mešani gozdovi z listavci in iglavci bistveno izboljšajo življenjske razmere za različne živalske vrste. Natančneje, študija kaže, da lahko v mešanih gozdovih sobivajo veverice, ki imajo najraje iglaste gozdove, in polhi, ki so pogostejši v bukovih gozdovih. To kaže na povečano biotsko raznovrstnost.

V okviru te študije, objavljene v *European Journal of Wildlife Research*, je bilo v severni Nemčiji nameščenih 80 kamer za opazovanje živalskega sveta v obdobju sedmih mesecev. Kamere so zabeležile 468 opažanj veveric in 446 polhov, kar potrjuje interakcijo teh vrst v mešanih gozdovih. Raziskovalci poudarjajo, da spodbujanje takšnih mešanih gozdov z gozdarskimi praksami pozitivno vpliva na lokalno favno.

Gozdovi kot skladišča ogljika

Celovito razumevanje gozdnih ekosistemov omogočajo tudi rezultati študije, ki jo je opravil TU Dresden podprto, ki je preučevalo povezavo med raznolikostjo drevesnih vrst in produktivnostjo gozdov. Analiza kaže, da mešani sestoji rastejo hitreje in vežejo več CO2. Postavljen je bil poskus drevesne pestrosti, v katerem je bilo 80 ploskev zasajenih z avtohtonimi drevesnimi vrstami, da bi izmerili strukturno kompleksnost in njen vpliv na rast dreves.

Študija je pokazala, da za produktivnost gozdov ni ključna le raznolikost vrst, ampak tudi strukturna kompleksnost. Strukturno kompleksne skupnosti so rasle skoraj dvakrat hitreje kot preprosto strukturirane populacije. Te ugotovitve so zelo pomembne za prihodnje projekte pogozdovanja, zlasti v kontekstu podnebnih sprememb. Drevesa ne delujejo le kot skladišča ogljika, ampak tudi prispevajo k stabilnosti gozdov.

Mešani gozdovi kot odziv na podnebne spremembe

Razmere v Nemčiji vplivajo tudi ugotovitve Tehnološki inštitut Karlsruhe (KIT) pojasnjeno. V regijah, kot je Schwarzwald, jelke in smreke že predstavljajo 80 % drevesne populacije, zaradi česar so ranljive za s podnebjem povezane ekstremne dogodke. Strokovnjaki predlagajo pretvorbo čistih sestojev v mešane, da bi povečali odpornost gozda.

V raziskavi 20 gozdarskih in turističnih strokovnjakov je večina potrdila prednosti mešanih gozdov z vidika biotske raznovrstnosti in dolgoročne sposobnosti preživetja. Mešani gozdovi ne ponujajo le velike genske raznolikosti, ampak so tudi bolj primerni za prenašanje podnebnih sprememb.

Obsežne ugotovitve teh študij kažejo, da so mešani gozdovi tako ekološko kot gospodarsko koristni. Pri prihodnjih odločitvah pa je treba paziti, da se upoštevajo lokacijski dejavniki in interesi vseh vpletenih.