Nov profesor v Hildesheimu: raziskovanje jezika s pogledom v prihodnost!

Nov profesor v Hildesheimu: raziskovanje jezika s pogledom v prihodnost!

Prof. dr. Elisabeth Reber je od 1. februarja 2025 profesorica za angleško jezikoslovje na Univerzi v Hildesheimu. Pred tem je skoraj tri semestre delala kot nadomestna profesorica na isti univerzi. Reberjeva ima široko akademsko podlago, ki jo je pridobila na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu, kjer je do leta 2002 študirala angleško jezikoslovje, srednjeveško književnost, nordijsko filologijo in medkulturno komunikacijo. Leta 2008 je doktorirala na Univerzi v Potsdamu s poudarkom na analizi interakcij.

Reberjeva se v svoji raziskavi osredotoča na afektivnost v pogovorih. Posebno pozornost namenja pristnim angleškim telefonskim pogovorom in preučuje, kako se medmeti in kliki uporabljajo za predstavljanje čustvenosti. Ugotovila je, da imajo pogovori sistematično strukturo in da je njihov vrstni red mogoče zelo natančno analizirati.

Akademska kariera in raziskovalni interesi

Po doktoratu je bila Reberova akademska svetnica na Univerzi v Würzburgu od leta 2011 do 2023. Tam je od leta 2012 do 2019 vodila mrežo o multimodalnosti in utelešeni interakciji, ki jo je financiral DFG. Leta 2016 je prejela raziskovalno štipendijo DFG, ki ji je omogočila, da ostane na kalifornijski univerzi v Santa Barbari. Njena habilitacijska naloga je obravnavala spremembo stilov citiranja v britanskem spodnjem domu parlamenta. Reber je razvil tudi raziskovalni projekt o jezikovnih praksah na sodnih obravnavah, ki preučuje rabo jezika v 20. in 21. stoletju ter geografske razlike med angleško govorečimi državami.

Vznemirljiv vidik njenega raziskovanja so formalni konteksti, v katerih opaža, da jezik postaja vse bolj neformalen. Posebno pozornost namenja oblikam nagovorov, ki jih uporabljajo sodniki vrhovnega sodišča v ZDA in Avstraliji. Prav tako načrtuje uporabo metod, ki jih podpira umetna inteligenca, v svojih raziskavah za napredek pri avtomatiziranem prepoznavanju govora za transkripcije. V prihajajočem poletnem semestru bo Reber ponudil seminar o digitalni interakciji, ki spodbuja kritično sodelovanje z umetno inteligenco v znanosti.

Spreminjanje jezika

Osrednja tema jezikoslovja je nenehno spreminjanje jezika in besedišča. Uredništvo Duden je v 28. izdajo Duden iz leta 2020, ki vsebuje več kot 148.000 ključnih besed, vključilo okoli 3000 novih dodatkov. Najnovejše besede, kot sta »Covid-19« ali »zvezdica spola«, odražajo družbene spremembe. Za absorpcijo novih izrazov je ključen vzorec rabe v vsakdanjem jeziku, kar kaže, kako dinamičen je jezik.

Še posebej aktualna tema je spolno občutljiv jezik, ki postaja vse bolj pomemben v družbi in jezikoslovju. Pet profesorjev z Univerze v Bielefeldu se je intenzivno ukvarjalo s to temo in analizira vlogo jezikovnih kategorij v percepciji in stereotipih o spolu. Uporaba besednih zvez, občutljivih na spol, kot sta »študentje« ali »študentje«, je namenjena obravnavanju vseh spolov, v nasprotju z generično moško.

Razprava o spolno občutljivem jeziku izpostavlja tudi izzive pri praktični uporabi, kot je na primer zvezdica za spol, ki je namenjena izogibanju dvoumnosti. Profesorji različnih disciplin kažejo, kako pomembno je empirično raziskovanje teh vidikov jezika brez postavljanja strogih pravil.

Na splošno se zdi, da jezik ostaja živ in dinamičen sistem, ki ga oblikujejo družbene spremembe in znanstvena dognanja. Raziskava Elisabeth Reber in drugih zagotavlja, da jezikovna sprememba ni le dokumentirana, temveč tudi razumljena.