Revolucija v knjižničarstvu: AI pomočnik olajša raziskovanje!

Revolucija v knjižničarstvu: AI pomočnik olajša raziskovanje!

Digitalna preobrazba v nemških knjižnicah napreduje. V okviru projekta “LibraryAI”, ki ga financira nemška raziskovalna fundacija, se razvija virtualni pomočnik, ki deluje na podlagi velikih jezikovnih modelov. Namen tega inovativnega projekta, ki se bo začel decembra 2025 in bo v obdobju treh let stal več kot milijon evrov, je olajšati raziskovanje v knjižnicah. Glasno uni-goettingen.de Državna in univerzitetna knjižnica Spodnje Saške Göttingen, Inštitut za računalništvo Univerze v Göttingenu in Društvo za obdelavo znanstvenih podatkov mbH Göttingen (GWDG) razvijajo skupne rešitve.

Virtualni pomočnik uporabnikom omogoča postavljanje vprašanj prek klepeta, povzemanje vsebine, prevajanje besedil in krmarjenje po zapletenih virih. Da bi to dosegli, bo AI integriran v obstoječe knjižnične sisteme. Posebej je usposobljena za razumevanje znanstvenega žargona. Prof. dr. Bela Gipp, vodja projekta in namestnik direktorja SUB Göttingen, vodi ekipo, ki se ukvarja z analizo virov znanstvenih informacij. Modularna in odprta arhitektura sistema bo drugim akademskim knjižnicam omogočila prilagoditev.

Priložnosti in tveganja umetne inteligence

Vse večja integracija umetne inteligence (AI) v različna področja družbe prinaša tako priložnosti kot tveganja. AI, veja računalništva, omogoča strojem, da posnemajo človeške sposobnosti, kot so razmišljanje, učenje in načrtovanje. Glasno merkur.de Sistemi AI prepoznajo vzorce iz prejšnjih dejanj in prilagodijo svoje vedenje novim okoliščinam. Pozornost do umetne inteligence se je v zadnjih letih povečala, zlasti s klepetalnim robotom OpenAI ChatGPT, ki je postal brezplačno na voljo decembra 2022 in temelji na globokem učenju.

V Nemčiji veliko podjetij že načrtuje integracijo umetne inteligence v svoje procese. 17 % jih namerava takoj uporabiti aplikacije AI, 23 % pa si jih lahko zamisli. Možne aplikacije vključujejo delno avtomatizirane klepete strank in povzetek sestankov. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na tveganja, povezana s tovrstnimi tehnologijami. To vključuje morebitno manipulacijo političnih mnenj in širjenje lažnih informacij, kar bi lahko tudi motilo informacijski in komunikacijski proces v demokraciji.

Vključevanje umetne inteligence v knjižnično delo

Projekt »LibraryAI« je del širšega trenda, ki prikazuje, kako lahko umetna inteligenca podpira znanstveno literaturo in knjižnično delo. Eno od orodij, ki v zvezi s tem postaja vse bolj priljubljeno, so različne platforme za analizo znanstvenih člankov, ki jih poganja AI. Med njimi sta SciSpace, ki ponuja dostop do celotnega besedila do široke baze znanstvenih člankov, in Research Rabbit, ki omogoča mreženje raziskovalne literature. Ta orodja so ključna za hkratno obdelavo informacij in podporo pri znanstvenem delu.

• SciSpace: Breite Datenbank, Volltextzugriff, integrierte Analysewerkzeuge.
• Research Rabbit: Visualisierung und Vernetzung von wissenschaftlicher Literatur.
• ChatGPT: Unterstützung bei der Themenfindung und Generierung von Zusammenfassungen.

Razširitev orodij umetne inteligence v knjižnicah naj bi raziskovalcem pomagala pri učinkovitejšem delu. To je še posebej pomembno, saj strokovnjaki predvidevajo, da bi lahko umetna inteligenca nadomestila do 300 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom po vsem svetu. Posebej prizadeti so trgi dela v ZDA in Evropi. Zato je nujno najti ravnotežje med tehnološkim napredkom in z njim povezanimi etičnimi vprašanji, da bi optimalno izkoristili prednosti umetne inteligence, ne da bi pri tem ogrozili obstoječe družbene strukture.