Revolucionarna raziskava: Kako vonjave vplivajo na naše vedenje!

Revolucionarna raziskava: Kako vonjave vplivajo na naše vedenje!

Dr. Thomas Frank, nevroznanstvenik z Univerze v Göttingenu, je danes prejel znatno financiranje projekta od fundacije Schram. Ta finančna podpora v višini 360.000 € v treh letih mu bo omogočila napredek pri raziskavah na temo »Celični mehanizmi in možganska vezja kemosenzoričnega valenčnega kodiranja«. Cilj projekta je raziskati vpliv vonjav na vedenje in čustveno vrednotenje vonjav v možganih. Dr. Frank poudarja, da je razumevanje mehanizmov ocenjevanja prijetnih ali neprijetnih vonjav zelo pomembno.

Osrednja skrb je poslabšanje zaznavanja vonja, na primer pri motnjah, kot je parozmija. Ta bolezen lahko bistveno zmanjša kakovost življenja in oslabi opozorilno funkcijo voha. Z uporabo zebrice kot modelnega organizma bodo pridobljeni novi vpogledi v procesiranje vonjav v možganih. Dolgoročni cilj raziskave je izboljšanje zdravljenja tovrstnih motenj.

Financiranje raziskav in institucije

Fundacija Schram podpira znanost in raziskave na področju medicine in nevroznanosti od leta 2004. Dr. Frank izvaja svoje študije v sodelovanju z Evropskim inštitutom za nevroznanost (ENI), ki je sodelovanje med Univerzitetnim medicinskim centrom Göttingen in društvom Max Planck. Takšno sodelovanje je bistvenega pomena za osvetlitev kompleksnih vprašanj v nevroznanosti in za razvoj inovativnih pristopov k raziskavam.

Vzporedno s tem razvojem so bile v biokemijo uvedene nove tehnologije, ki izboljšujejo mehanizme celičnega zaznavanja mehanskih signalov. Nova metoda omogoča kvantificiranje znotrajceličnih sil nekaj milijard newtona (piconewton). Tehnologija temelji na senzorju molekularne sile, sestavljenem iz fluorescenčnih proteinov in molekularne vzmeti. To bi lahko bilo pomembno tudi za raziskave na področju vohalne percepcije, saj lahko mehanobiologija igra vlogo pri delovanju celic.

Tehnološki napredek v biokemiji

Novi senzorji sile se odzivajo na mehanske sile med 1 in 12 pN in jih je mogoče gensko vnesti v celice. Talin, adhezijska molekula, igra ključno vlogo pri odkrivanju togosti tkiva in je že zagotovila pomembne vpoglede v poskusih z cebrico. Ta tehnologija obljublja, da bo zagotovila globlji vpogled v zapletene znotrajcelične mehanizme in bi zato lahko razširila tudi raziskave o vohalnih informacijah.

Tehnična novost omogoča merjenje več senzorjev sile v celici hkrati, kar bi lahko bistveno izboljšalo razumevanje celičnih mehanobioloških procesov. V kontekstu kemosenzoričnih raziskav lahko to pomaga razvozlati kompleksna razmerja med mehanskimi in kemičnimi signali v možganih.

Projekt dr. Thomasa Franka ni le napredek za nevroznanost, ampak tudi primer pomembne vloge interdisciplinarnih pristopov v medicinskih raziskavah. Raziskovanje vohalne zaznave in njenega vpliva na vedenje bi lahko razkrilo prelomna spoznanja.