Revolucionarno cepljenje proti raku: hitrejša imunska obramba v samo dveh tednih!

Revolucionarno cepljenje proti raku: hitrejša imunska obramba v samo dveh tednih!

Raziskovalci na medicinski šoli v Hannovru (MHH) so razvili revolucionarno dvofazno shemo cepljenja, katere namen je aktivirati imunski sistem proti tumorskim celicam. Ta revolucionarni postopek mobilizira imunsko obrambo bolnikov z rakom v samo dveh tednih in bi zato lahko predstavljal pomemben napredek v imunoterapiji raka. Po mnenju raziskovalcev MHH je cilj terapevtskih cepljenj proti raku usposobiti imunski sistem, da prepozna tumorske celice in se učinkovito bori proti njim. To se naredi z različnimi pristopi, ki vključujejo zbiranje in nalaganje dendritičnih celic s tumorskimi antigeni ali uporabo beljakovinskih ali peptidnih cepiv, ki vsebujejo specifične dele tumorskih antigenov.

Tradicionalne metode cepljenja proti raku pogosto povzročijo majhen imunski odziv, zaradi česar je treba ta cepljenja pogosto ponavljati. Raziskovalna skupina pod vodstvom PD dr. Thomasa Wirtha in dr. Dimitrija Ostroumova je razvila nov režim, ki zahteva samo dve cepljenji. To je sestavljeno iz osnovnega cepljenja in poživitvenega cepljenja. Osnovno cepljenje poteka z dajanjem antigenskega peptida, ki se transportira v posebni lipidni ovojnici z imunskim aktivatorjem. Pri naslednjem poživitvenem cepljenju se doda dodatno protitelo za spodbujanje proliferacije celic T.

Rezultati in naslednji koraki

V začetnih testih na miših z rakom debelega črevesa je novi režim cepljenja že pokazal obetavne rezultate. Imunski odziv je bil močan in je povzročil znatno zmanjšanje tumorja. Z uporabo liposomov kot peptidnih nosilcev in njihovo kombinacijo s stimulirajočimi protitelesi je bil odziv celic T še povečan. Ta inovativna moč bolnikom z rakom ne ponuja le prednosti v času in preživetju, ampak je tudi univerzalno prilagodljiva. To omogoča razvoj peptidnih gradnikov za personalizirana cepiva, ki so posebej prilagojena značilnostim bolnikovega tumorja. Klinične študije naj bi zdaj dokazale učinkovitost in varnost novega postopka za ljudi.

Raziskave in razvoj terapevtskih cepljenj se ne osredotočajo le na te nove pristope. Trenutne študije in poskusi vključujejo različne vrste raka, kot so rak kože, ledvic, debelega črevesa, jeter, pljuč, možganov, dojke, prostate in jajčnikov. Terapevtska cepiva so zasnovana tako, da aktivirajo imunski sistem za prepoznavanje tumorjev in boj proti njim. To vključuje ciljanje na površinske beljakovine, povezane z rakom, ki nastanejo zaradi mutacij. To se med drugim zgodi v obliki individualno izdelanih cepiv v laboratoriju, ki so prilagojena specifičnim značilnostim bolnikovega raka, poroča decade-against-cancer.de.

Vpliv imunoterapije na zdravljenje raka

Imunoterapije, kamor sodijo tudi zgoraj omenjena terapevtska cepljenja, predstavljajo ključno področje sodobnega zdravljenja raka. Raziskave še naprej razvijajo rešitve po meri za izboljšanje prenašanja in učinkovitosti cepiv. Trenutno se preiskujejo različni pristopi, vključno s cepljenji na osnovi beljakovin in peptidov ter cepljenji na osnovi DNK ali RNK, ki zagotavljajo načrt za protein, ki nas zanima. Obstaja tudi terapija z dendritičnimi celicami, pri kateri se imunsko stimulirajoče celice pridobijo in aktivirajo v podporo boju proti raku.

Izrazit primer v tej zvrsti je terapija s T-celicami CAR. To so gensko spremenjene celice T, ki se uporabljajo posebej proti rakavim celicam. Ta terapija se vbrizga neposredno v bolnikovo kri in lahko povzroči potencialno smrtno nevarne stranske učinke, zato se lahko izvaja samo v specializiranih centrih. V raziskavah so celice CAR-T videti kot svetilnik upanja, medtem ko bi kombinacija teh različnih terapij lahko znatno izboljšala rezultate zdravljenja bolnikov z rakom krebsinformationsdienst.de.

Na splošno trenutne raziskave kažejo, da je imunoterapija obetaven pristop k boju proti raku. Nova dvofazna shema cepljenja iz Hannovra bi lahko kmalu postala del obsežnega spektra terapevtskih možnosti, ki se nenehno spreminjajo in lahko trajno izboljšajo kakovost življenja in stopnjo preživetja bolnikov z rakom.