Varovanje oceanov: novi cilji za biotsko raznovrstnost dogovorjeni do leta 2030!

Varovanje oceanov: novi cilji za biotsko raznovrstnost dogovorjeni do leta 2030!

Mednarodna ekipa pod vodstvom Jan-Claasa Dajke iz Inštituta Helmholtz za funkcionalno morsko biotsko raznovrstnost (HIFMB) je pred kratkim preučila učinkovitost ciljev biotske raznovrstnosti, sprejetih leta 2022. Te cilje so podpisale številne države kot del Globalnega okvira biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal. Pogodba poziva k zaščiti vsaj 30 odstotkov svetovnega kopnega in morskega območja do leta 2030. To predstavlja znatno izboljšanje v primerjavi s cilji iz Aichija, sprejetimi leta 2010, ki so bili kritizirani kot neustrezni zaradi številnih neizmerljivih resolucij. Dajka poudarja, da Kunming-Montrealska pogodba ponuja nov strateški načrt z močnimi, znanstveno utemeljenimi cilji.

Sedanja študija je analizirala znanstvene članke o morski biotski raznovrstnosti ter politične dogovore med letoma 2010 in 2020. Raziskovalci so identificirali šest pomembnih spremenljivk biotske raznovrstnosti, ki so ključne za spremljanje morske biotske raznovrstnosti. Sem spadajo prostorska porazdelitev vrste, genetska variabilnost, zunanje značilnosti in struktura ekosistemov. Študija poudarja, da so temeljni kazalniki, kot sta število vrst in genska raznovrstnost, bistveni za napredek pri ohranjanju narave. Sekundarni razredi, kot sta struktura in funkcija ekosistema, so prav tako pomembni, vendar jih ne bi smeli preveč poudarjati. Dajka poziva politične institucije, da te ugotovitve implementirajo z razvojem ustreznih indikatorjev na nacionalni ravni in z znanstveno utemeljenimi ukrepi.

Svetovna prizadevanja za biotsko raznovrstnost

V okviru te študije je leta 2025 v Montrealu v Kanadi potekala 15. svetovna naravoslovna konferenca, na kateri so se države pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD) odločile za »Globalni okvir biotske raznovrstnosti«. Glavna cilja sta ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti do leta 2030 in obrniti trend. Ta vključuje dolgoročne cilje do leta 2050 ter 23 posebnih ciljev za leto 2030. Poleg zahteve po zaščiti vsaj 30 odstotkov zemlje in vode poudarja tudi, da je treba varovati pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti. Do leta 2030 naj bi 30 odstotkov poškodovanih ekosistemov na kopnem in v morju povrnili naravi.

Financiranje igra ključno vlogo pri teh prizadevanjih. Države globalnega severa so se zavezale, da bodo do leta 2025 v globalni jug vložile 20 milijard dolarjev letno, do leta 2030 pa naj bi se ta znesek povečal na 30 milijard dolarjev. Na splošno je cilj do leta 2030 v zaščito biološke raznovrstnosti po vsem svetu vložiti 200 milijard dolarjev letno.

Grožnje morski biotski raznovrstnosti

Znanstveniki po vsem svetu opozarjajo na ogroženost morske biotske raznovrstnosti. Glede na raziskavo Marine Stewardship Council (MSC) več kot dve tretjini od 60 anketiranih oceanskih strokovnjakov meni, da so podnebne spremembe največja grožnja zdravju morja. Druga tveganja vključujejo prelov in spremembe morskih habitatov. Kljub temu je 45 odstotkov vprašanih optimističnih, saj vidijo napredek v raziskavah in politiki. Vendar pa je za zagotovitev zdravja oceanov potrebno hitrejše in ambicioznejše mednarodno ukrepanje.

Regionalni pristopi k trajnostnemu upravljanju ribištva že kažejo pozitivne rezultate in MSC poziva k podpisu Globalnega sporazuma za zaščito biotske raznovrstnosti odprtega morja (BBNJ). Temu sporazumu mora pristopiti vsaj 60 držav, da lahko začne veljati. Osrednji vidik tega sporazuma je zaščita biotske raznovrstnosti v morskih območjih, ki ležijo zunaj nacionalnih teritorialnih voda. Dr. Beth Polidoro iz MSC poudarja potrebo po spodbujanju trajnostnega ribištva in oblikovanju ustreznih političnih okvirov.

Če povzamemo, trenutni razvoj in rezultati raziskav jasno kažejo, da se je globalna politika izboljšala glede zaščite biotske raznovrstnosti. Kljub temu je izziv velik in potreba po ukrepih za zaščito morske biološke raznovrstnosti ostaja nujna.