Jezik povezuje: Mednarodno srečanje v Hildesheimu o jezikovnem raziskovanju

Jezik povezuje: Mednarodno srečanje v Hildesheimu o jezikovnem raziskovanju

Septembra 2025 je na Univerzi v Hildesheimu potekal »Talking September«, izjemen dogodek za mednarodne jezikovne raziskave. Na Oddelku za jezik in informacijske vede so potekale štiri znanstvene konference. Udeleženci iz več kot desetih evropskih držav ter ZDA, Mehike, Kitajske in Savdske Arabije so se zbrali tako na mestu kot na spletu. Teme konferenc so vključevale osrednji razvoj, vprašanja prihodnosti in inovativne rešitve v zvezi s temo jezika.

Eden izmed vrhuncev je bila konferenca KONVENS, ki se je osredotočila na priložnosti in izzive umetne inteligence v računalniškem jezikoslovju. Tu so razpravljali o osrednjih vprašanjih etike, uporabi strojnega učenja in problemu diskriminatornega jezika. Poudarjen je bil pomen razložljive umetne inteligence in novih korpusnih virov za prispevanje k družbeni udeležbi. Drugi pomemben del »Govorečega septembra« je bila konferenca UCCTS, na kateri so razpravljali o povezavi med prevodoslovjem in kontrastivnim jezikoslovjem.

Inovativni pristopi v jezikoslovju

Na UCCTS so razpravljali o inovativnih metodah, kot sta sledenje očem in strojno učenje. Potekala je intenzivna debata o učinkoviti in neškodljivi uporabi umetne inteligence v procesu prevajanja ter upoštevanju klasičnih oblik prevajanja in komunikacije brez ovir. Poleg tega je potekala konferenca EBSN, ki se je ukvarjala z Beat Generation in pomenom literarnih prevodov za identiteto, protest in globalna omrežja.

Letna konferenca Društva za uporabno jezikoslovje (GAL) je obravnavala migracije, večjezičnost in uporabo umetne inteligence v jezikovni didaktiki. Raziskave konverzacije in jezikoslovja medijev ter vzgoje za demokracijo so bile poudarjene kot podlaga za družbeno sodelovanje. Rezultat tega velikega števila konferenc je jasen: jezik aktivno oblikuje družbeni razvoj. Vključevanje, večjezičnost in socialna kohezija postajajo v sedanjih družbenih in političnih okoliščinah vse bolj pomembni.

Napredek in izzivi strojnega prevajanja

Na nedavnih srečanjih je bil poudarjen tudi napredek v strojnem prevajanju, ki je zaradi razvoja umetne inteligence postalo bistveno močnejše. Nevronske mreže so ključne za to evolucijo, ker posnemajo strukturo človeških možganov in za usposabljanje potrebujejo velike količine podatkov. Ta tehnologija nevronskega strojnega prevajanja (NMT), ki se uporablja danes, se je izkazala za bistveno učinkovitejšo od prejšnjih metod, ki temeljijo na pravilih, ki so pogosto odpovedale zaradi zapletenih struktur naravnih jezikov.

Kakovost teh prevodov se je tako izboljšala, da je Microsoft leta 2018 poročal, da je njihov nevronski prevajalski sistem pri prevajanju kitajščine v angleščino dosegel »človeško pariteto«. Vendar ostajajo izzivi, zlasti dvoumnost in pomanjkanje konteksta naravnih jezikov. Kljub tem oviram je strojno prevajanje uporabno orodje za osnovno razumevanje besedil v tujih jezikih.

Poleg tega so prevajalske storitve v oblaku dostopne prek mobilnih naprav. Ušesni prevajalniki, kot so Google Pixel Buds, omogočajo ustno komunikacijo, vendar so tudi nagnjeni k napakam. Cilj projektov, kot sta Human Language Project in EU-projekt INTERACT, je uporaba strojnega prevajanja za družbeno sodelovanje in nadaljnji razvoj programske opreme.

Če povzamemo, je učenje tujih jezikov še vedno pomembno za spodbujanje neposredne komunikacije in medkulturne empatije. Konference »Talking September« navdušujoče ponazarjajo, kako tesno je tematika jezika povezana z družbenim razvojem in trenutnimi izzivi. Napredek v umetni inteligenci in strojnem prevajanju ponuja priložnosti, hkrati pa ni treba zanemariti človeških prevajalcev zaradi ustvarjalnih in kulturnih nians.