Tehnologija varuje biotsko raznovrstnost: TU Clausthal začenja nov projekt!

Tehnologija varuje biotsko raznovrstnost: TU Clausthal začenja nov projekt!

Tehnološka univerza Clausthal je 12. junija 2025 začela inovativni projekt BioIntAkt. Cilj tega projekta je optimizirati beleženje in analizo biotske raznovrstnosti v ekosistemih z ekoakustiko. Zvoki žuželk se uporabljajo kot pomembni indikatorji za spremljanje biotske raznovrstnosti.

BioIntAkt se izvaja v sodelovanju s šestimi partnerji, vključno s TU Hamburg, Inštitutom Juliusa Kühna in Univerzo v Göttingenu. Koordinacija projekta je v rokah prof. Andreasa Reinhardta na Inštitutu za računalništvo na Tehnološki univerzi Clausthal. To sodelovanje je bistven korak v boju proti alarmantni grožnji biotski raznovrstnosti v Nemčiji, kjer je ogrožena skoraj tretjina živalskih in rastlinskih vrst.

Cilji in izzivi ekoakustike

Kot je bilo poudarjeno v prvi objavi, ima biotska raznovrstnost ključno vlogo pri ravnovesju in trajnosti ekosistemov. Vzroki za ogroženost so različni in segajo od onesnaženosti zraka in vode do podnebnih sprememb in uporabe insekticidov. Z odkrivanjem sprememb v biotski raznovrstnosti v zgodnji fazi naj bi BioIntAkt pomagal tudi pri kmetijskih odločitvah.

Osrednji element projekta je uporaba umetne inteligence (AI). Ta tehnologija se uporablja za izboljšanje spremljanja vrst in skrajšanje potrebnega časa. Pomemben problem pa ostaja zaznavanje tihih zvokov, ki jih pogosto zasenči hrup iz ozadja. Da bi to rešili, je treba razviti inovativne metode, saj je bil akustični monitoring biotske raznovrstnosti do sedaj malo raziskan.

Projekt traja tri leta, Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF) pa financira BioIntAkt z okoli 2,1 milijona evrov. Od tega je 380.000 evrov namenjenih Tehnološki univerzi Clausthal. Pobuda prejema sredstva v okviru FEdA, ki vključuje skupno 39 projektov s podporo do 200 milijonov evrov.

Ekoakustika in sodobne tehnologije

Poleg tega projekta raziskave na področju ekoakustike kažejo, da ima vsaka žival svojo akustično nišo, ki omogoča analizo biotske raznovrstnosti in zdravja ekosistemov brez poseganja v naravo. Anton Baotic, vodilni strokovnjak na Inštitutu za raziskave zvoka pri Avstrijski akademiji znanosti, preučuje to metodologijo. Pri projektih, kot je ranžirna postaja Breitenlee na Dunaju, se akustično spremljanje uporablja za raziskovanje učinkov človekovih dejavnosti na divje živali.

Sodobne tehnologije, vključno z avtonomnimi snemalniki zvoka, neprekinjeno snemajo zvoke živali in tvorijo dragocen akustični arhiv. Ti podatki lahko zagotovijo pomembna znanstvena priporočila za zaščito urbanih habitatov.

Na splošno financiranje projektov, kot je BioIntAkt, kaže, da umetna inteligenca in digitalizacija ponujata obetavne rešitve za izzive pri ohranjanju narave. Odpirajo se vznemirljive perspektive, zlasti na področju avtomatiziranega beleženja vrst in analize bioloških podatkov.

Financiranje iz BMBF za projekte uporabe umetne inteligence v raziskavah biotske raznovrstnosti je v prihodnost usmerjen korak, ki lahko odločilno vpliva na podporo in razvoj znanstvenih pristopov k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Spodbujanje in sodelovanje v mednarodni izmenjavi o teh temah je zato ključnega pomena za razvoj in izvajanje učinkovitih zaščitnih ukrepov.

Za več informacij o tej temi se sklicujemo na poročila iz TU Clausthal, the Avstrijska akademija znanosti kot tudi Raziskovalna pobuda BMBF.